INTERVJU

Infektologinja Bojana Beović: Ne grozijo mi, me pa zmerjajo

Objavljeno 15. maj 2020 11.46 | Posodobljeno 15. maj 2020 11.58 | Piše: Anita Krizmanić,

Prof. dr. Bojana Beović je infektologinja, ki se proti covidu-19 kot vodja svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje bori v prvih vrstah. Tako rekoč vsak dan vstopa v naša življenja prek televizijskih zaslonov in nam sporoča tako slabe kot dobre novice, povezane z virusom. Seveda nas je zanimalo, zakaj se ji zdi pomembno upoštevati ukrepe vlade, a še bolj to, kakšna ženska se skriva za resnim in strogim obrazom, ki se ga je oprijel naziv železna lady slovenskega zdravstva.

Na dopust niti ne pomisli, saj je najpomembnejša stvar trenutno ta, da ostanemo zdravi. 
S tako zahrbtnim virusom, ki je za številne strokovnjake po vsem svetu še vedno prava uganka, se je v svoji dolgoletni karieri srečala prvič. To je izziv, ki na preizkušnjo postavi še tako podkovanega infektologa. »To je nekaj povsem drugačnega, nekaj, česar tudi moja generacija ni pričakovala. Vsako leto se srečujemo z epidemijo gripe, ki je bila lani precej huda, saj smo imeli kar nekaj težav z organizacijo dela in bolniki. Ni bilo lahko, vendar se tega ne da primerjati s to situacijo. Dogajale so se podobne stvari, zato nekaj izkušenj seveda imamo, toda ta situacija je zelo nova, zelo nepričakovana,« je iskrena.

Strah za bližnje

Ob izbruhu virusa pri nas se v njej ni naselil strah, saj je vedela, da je treba k zadevi pristopiti skrajno resno. »Občutek dolžnosti mi je veleval, da bo treba uporabiti vse znanje, izkušnje in medosebne povezave, vse, kar je mogoče, da lahko ukrepamo. Dokler je bila zadeva na Kitajskem, se nismo obremenjevali ali bali, ko pa je prišlo do izbruha epidemije v Italiji, se je v nas naselil strah. Zato ker gre za svet, ki je takšen kot naš. Takrat nam je postalo jasno, kaj nas čaka,« se spominja trenutkov, ko se je pri slovenskih strokovnjakih prižgala rdeča luč. Pri delu je ni vodil strah, je bil pa ta prisoten zasebno, strah jo je bilo namreč za njene bližnje.
»Dober zdravnik je dober človek, ki se spozna na medicino.«

image
Prizna, da je z nerazumevanjem poslušala ljudi, ki so se pritoževali, da ne morejo iz svojih občin.

»Strah je bil pri meni prisoten, tudi ko sem pomislila, da bi se nam zgodilo podobno kot Italijanom – da ne bi imeli primerne opreme za zaposlene in intenzivne oddelke, torej za bolnike. Priznati moram, da je bil ta strah v nekem trenutku konkreten in upravičen,« prizna Bojana Beović, ki je v zadnjih tednih postala prepoznaven medijski obraz, saj je ljudem iz dneva v dan sporočala tako slabe kot dobre novice, povezane z virusom. »Nikoli v življenju nisem bila tako izpostavljena kot v zadnjem času, a se mi zdi, da je ta komunikacija z mediji in ljudmi nujna. Vse skupaj ni prijetno, priznam, saj javnega nastopanja za vso državo nisem vajena, to je zame tuj teren. A kljub temu sem se ves čas zavedala, da je to treba narediti, da so to ključni trenutki,« pravi o svojih javljanjih prek različnih medijskih kanalov. Zdi se ji, da zastavljeni cilj s temi javljanji niso bili doseženi, je bilo pa vse skupaj po njenih besedah koristno. »Dokler je šlo zares, so ljudje poslušali in ni bilo nobenih nenavadnih komentarjev. Sedaj, ko se je vse skupaj malce sprostilo, pa na dan prihajajo najrazličnejše opazke ter obešanje na vsako besedo, ki jo izrečemo. Zdi se mi, da je situacija trenutno manj prijetna kot ob izbruhu virusa. Takrat smo se trudili, da bi si pomagali, zdaj pa se poglabljamo v neke podrobnosti, ki so povsem nepomembne,« pove in doda, da se ljudje najbolj pritožujejo, kadar se situacija izboljša.

Na dopust ni pomislila

Da priznana infektologinja svoje delo v vsakem trenutku jemlje izredno resno, dokazuje tudi dejstvo, da se ob snidenju nisva rokovali, ves čas pogovora je nosila masko, sedeli sva na primerni razdalji. Njen obraz je bil tako kot na malih zaslonih večino časa strog in resen. Za njim se skriva ženska, ki nam je dala jasno vedeti, da svojega zasebnega življenja v javnosti ne bo izpostavljala, a se je kljub temu omehčala in nam zaupala, da je mati dveh odraslih otrok, sina in hčerke, ter babica petletnega vnuka. Je ženska, ki se je v življenju znašla v različnih vlogah, ki jo vsaka po svoje zaznamujejo, a priznava, da službe nikoli ne pusti za sabo. »Tega ne zagovarjam. Treba se je znati sprostiti, toda ne na takšen način, da tisto, kar v življenju počnete, presekate z nekimi interesi. Gledati na to, kako boste čim prej nekaj pustili za sabo in kdaj boste prosti, po mojem ni pravi način,« pravi Beovićeva, ki v zadnjih tednih nikoli ni pomislila na to, da bi si vzela dopust. »Seveda sem se rekreirala, toda moja služba potegne za sabo nešteto stvari in resnično mi nikoli ni bila v breme,« se nasmehne.
»Dejstvo, da se s svojimi bližnjimi nisem videla, me ni bremenilo.«

image
Njena velika strast je tudi smučanje.

Beseda nanese tudi na zaprtje občin, ki je marsikatero družino prikrajšala za medgeneracijsko druženje ob koncu tedna. Naša sogovornica prizna, da sama s tem ni imela težav. »Z otrokoma sem pogosto govorila, prav tako z mamo, ki živi v drugi občini. Je gospa v letih, a zelo samostojna. Dejstvo, da se z bližnjimi nisem videla, me ni bremenilo, ker sem vedela, da je zelo pomembno, da se ne družimo, poleg tega pa sem bila tudi precej zaposlena. Priznam, da sem z nerazumevanjem poslušala ljudi, ki so se pritoževali, da ne morejo iz svojih občin. Jaz nisem imela potrebe po tem, saj mi je za prosti čas zadoščala moja občina. Mogoče sem bila malce nepoštena,« je iskrena. Zaupa nam, da se je zelo pogosto slišala z vnukom, ki jo je redno spremljal na malih zaslonih. »Enkrat mi je rekel, da bo šel na naslednjo tiskovno konferenco, da mi bo stal ob strani,« se zasmeji sogovornica.

Ne želim biti zoprna

»Če tri generacije živijo v skupnem gospodinjstvu, bi bilo dobro razmišljati o razselitvi, zmanjšanju stikov. Ko gre za vrtčevske otroke, svetujemo, da ne gredo v vrtec. Če otrok nima stikov zunaj družine, ga lahko varujejo stari starši, sicer naj jih ne bi,« je izjavila pred kratkim in pri ljudeh povzročila bes in gnev. Tega se naša sogovornica zaveda, a zatrjuje, da s tem ni želela povzročiti omenjenih občutkov. »Ta bolezen je zelo grda. Pri otrocih naredi zelo malo škode, večina jih je lahko neopazno bolnih, pri starejših pa je smrtnost precej visoka. In tukaj ne gre zgolj za starostnike iz domov za ostarele, temveč na splošno. Po vsem svetu opozarjajo, da je treba zaščititi ranljive skupine. V praksi to ni tako preprosto. Dejstvo pa je, da so se številni starostniki v tej situaciji umaknili na vikende. Ne gre za to, da je želela država ločiti generacije, temveč za to, da bi ljudi zaščitili, zmanjšali smrtnost pri starostnikih,« poudarja Beovićeva, ki verjame, da bomo iz krize odnesli tudi kaj dobrega. »Vsi smo dojeli, da nam ni treba vsak dan hoditi v trgovino, da ne bomo umrli od lakote, čeprav bodo zaradi tega trgovci na slabšem,« pravi. Prepričana je, da so se ljudje ob začetku izbruha virusa bistveno bolj držali navodil kot v zadnjih dneh, ko je država sprostila določene omejitve. »Opažam, da se nekateri ljudje navodil ne držijo več. Pred dnevi sem bila v neki gostilni, kjer je bilo strežno osebje brez mask, mize pa so bile postavljene tako kot prej. To me je zabolelo, saj vem, kaj lahko pomeni,« pove. Na napačno ravnanje ljudi ne opozarja, saj pravi, da ne želi biti zoprna. »Ljudje morajo sami dojeti, kaj je prav in kaj ne,« vsem, ki mislijo, da je najhujše mimo, polaga na srce. Zaradi svoje izpostavljenosti v javnosti je v zadnjih tednih prejela kar nekaj elektronskih sporočil z neprijetno vsebino. »Ljudje mi ne strežejo po življenju ali mi grozijo, me pa zmerjajo. Kot zdravnica sem vajena pritožb in pripomb, a česa takšnega še nisem doživela. Včasih komu odgovorim, čeprav vem, da to ni prav modro. S temi ljudmi se je težko soočiti, saj jim ne moreš ničesar dopovedati,« pravi, saj se zaveda tega, da ne more biti všeč vsem.

Najraje je na kolesu

V svoji bogati in izjemno uspešni karieri je dr. Beovićeva, ki bi jo lahko že po prvem srečanju opisali kot železno lady slovenskega zdravstva, dosegla marsikaj, a kljub temu v njej vedno tli želja po novih dosežkih, nečem novem, kar je na neki način dobila ob izbruhu koronavirusa. »Covid-19 je izjemno zanimiva stvar. Bolje spoznati in poznati to bolezen je zagotovo moja velika želja. Vedno pa obstaja tudi raziskovalni trenutek, ko človek na metodološko določen način pride do nekega rezultata oziroma spoznanja, ki ne mine,« se nasmehne. Kot zdravnica, infektologinja, mati, partnerica in profesorica že od nekdaj uspešno krmari med vsemi svojimi vlogami. »Usklajevanje je v določenem obdobju življenja zelo problematično. Če pogledam nazaj, bi mi moral verjetno takrat nekdo reči, da bodo otroci odrasli in mi bo ostajalo veliko časa in se bo lahko moja kariera intenzivno nadaljevala,« se zasmeji infektologinja, ki v prostem času najraje skoči na kolo in se odpelje na kakšen hrib. »Priznati moram, da mi ugajajo naporni športi,« pravi. Ukvarja se tudi s crossfitom, funkcionalno vadbo, ki je sestavljena iz visoko intenzivne intervalne vadbe. »Takšni športi name delujejo sproščujoče, marsikatera skrb v lastnem potu izpuhti,« doda. Ves čas pa stremi k premagovanju same sebe. »Ležernost je dolgočasna. Stvari, zaradi katerih življenje teče ležerno, me ne izpolnjujejo, tudi na dopustu se mi mora ves čas nekaj dogajati,« se nasmehne Beovićeva, ki za konec ob vprašanju, kdo je zanjo dober zdravnik, citira svojega profesorja s fakultete: »Dober zdravnik je dober človek, ki se spozna na medicino.«
 Foto: Dejan Javornik, Uroš Hočevar/Delo, Bor Dobrin, osebni arhiv




Deli s prijatelji