ZVEZDANINA MODROST

Vse to napihovanje, laži in neiskrenost mi gredo počasi na živce

Objavljeno 08. avgust 2019 20.37 | Posodobljeno 08. avgust 2019 20.38 | Piše: Zvezdana Mlakar

Pozdravljena, Zvezdana! Sem sicer srečno poročen, ampak za nasvet bom najprej vprašal tebe. Za ženo sumim, da bi mi svetovala bolj z ljubosumnega vidika, z vsem spoštovanjem, seveda. Bom pa vprašal tudi njo ... Imam malo prijateljev in mi je veliko do tega, da jih imam. Z njimi najbolj pozabim na vse obveznosti, težave, ničesar globokega me ne sprašujejo, pivckamo, se režimo, vse je na površini, kar mi neskončno ugaja. Moja žena se nad našimi pogovori vedno malce zgraža, češ a se res ničesar pametnega ne pogovarjate. Kaj me briga vzrok, da je šel moj prijatelj brez žene na počitnice, bo že sam povedal, če bo hotel ... No, ta prijatelj je moj problem. Je res velik frajer, ima lepo hišo, odrasle otroke, lepo in zanimivo ženo, velik avto ... Meni pa ves čas po malem laže. Res veliko mu pomeni vtis. Dela se samozavestega, prijatelji pa vsi vemo, da ga fajn biksa. Ko gremo kam ven, se dela, da ne opazi nobene ženske, one pa kar silijo vanj. Mi se mečemo ven in jih pecamo, ko gre zares, pa stisnemo rep med noge in zbežimo. On pa na koncu v resnici odpelje kakšno v svoj avto. In pazi, da ga ne bi videli. Na pomoč me kliče vedno, vedno je hvaležen, a kaj, ko moram včasih zanj tudi lagati pred prijatelji, na sodišču, pred ženo ... Vse to napihovanje, laži in neiskrenost mi gredo počasi na živce. Naj ga odpikam? Naporen mi je! Zakaj ljudje to počnejo? Zoran

Zvezdana svetuje. FOTO: Facebook/Dejan Nikolič
Dragi Zoran!
Eno moško pismo pa kar prav pride, sploh če je tako iskreno, kot je tvoje. Predvidevam, da misliš, da bi bilo mnenje tvoje žene pristransko in bi ona tvojega prijatelja gladko prečrtala, kajne? Mogoče imaš celo prav, predvsem pa tudi jaz mislim, da je tvoj prijatelj en navaden kupček nesreče. Ki se ga je treba paziti – saj veš, povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si! Ali ga črtaj iz svojega življenja ali ne, ti jaz ne morem odgovoriti. To je, to bo tvoja osebna odločitev.
Za to, da ljudje lažejo in se hočejo prikazati v boljši luči, kot so, pa vedno obstajajo vzroki. Vzroki jih seveda ne opravičujejo, mogoče je laže nam, da jih bolje razumemo in laže komuniciramo z njimi.

Prijateljstvo je dvosmerna cesta in je zelo pomemben odnos dveh, ena najlepših stvari, ki se nam lahko zgodijo. Imeti pravega prijatelja je bogastvo. A temelj prijateljstva je iskrenost, to je pravzaprav temelj vseh odnosov. Iskrenost, jasnost, transparentnost in spoštovanje. Prijateljstvo vedno zajamemo z bolj široko žlico in nismo tako zelo natančni, ko merimo kakovost svoje zveze s prijateljem. Laže tudi razumemo nekatere pomanjkljivosti in smo do njih bolj strpni. A na koncu nas vedno čaka 'račun', naše počutje ob človeku, ki je naš prijatelj in katerega napake prenašamo. Dolgoživo prijateljstvo je redko in vedno iskreno. Če je bolj površino in traja dolgo, je lahko dobro znanstvo.

Če bi imela jaz prijateljico, ki bi ves čas lagala, bi prijateljstvo prekinila. Pa veš, zakaj? Če laže vsem, laže tudi meni.

Pravzaprav ne vem, ali ti človeka, ki je vzbudil dvome, dojemaš kot pravega prijatelja ali dobrega znanca?

V vsakem primeru pa ti vedenje, da lažejo šibki ljudje, nič ne pomaga. Ker človek ni nikoli samo ena lastnost, sestavljen je iz veliko lastnosti, in če je ena izmed njih laganje, se lahko samo ti odločiš, ali boš to prenašal ali ne. Spremenil ga verjetno ne boš, ker niti nimaš pravice, predvsem pa to ni v tvoji moči. Ta tvoj primerek je sicer psihološko zanimiv, ker se z babami ne hvali na veliko, ampak daje vtis, da mu zanje ni mar, potem pa kljub vsemu kakšno odpelje in sem prepričana, da ve, da vi veste. Zelo zanimiva bolezenska arhitektura moškega. Vse dokler od tebe ne pričakuje, da lažeš zanj ti, je vse sprejemljivo. Celo zanimivo je imeti prijatelja lažnivca in prevaranta ob sebi, saj se lahko od blizu učiš vseh njegovih lekcij, saj predvidevam, da se mu življenje vsake toliko sesuje, v vsakem primeru pa se mu še bo. Oh, ne misli, da sem zlonamerna, a zapitek laži in blefa pride v nekem trenutku, če ne drugače, pa v obliki visokega pritiska ... Lahko pa je tudi zelo nevarno zate, če nisi dovolj zrel, lahko še ti začneš z njegovimi fintami. Po navadi pravim, da trdovratnim lažnivcem uspeva zelo dolgo, ker v resnici verjamejo svojim lažém, kot bi bile resnične. Nekje globoko sicer vedo, da je vse skupaj blef in prelaganje odgovornosti, na dolgi rok pa takšno početje človeka oslabi in mu v resnici jemlje moč.

Ali je takšno prijateljevanje naporno? Dokler piješ pivo vsake kvatre s takšnim modelom in ni nenehno v tvoji bližini, je lahko celo zanimivo.

Če pa je človek, ki ga opisuješ, tvoj prijatelj, pravi prijatelj in ga tako tudi doživljaš, je čas, da razgrneš karte in mu iskreno poveš, kaj misliš o njegovem početju. In upaš, da bo prevzel odgovornost. Po navadi je ne.

Če bi imela jaz prijateljico, ki bi ves čas lagala, bi prijateljstvo prekinila. Pa veš, zakaj? Če laže vsem, laže tudi meni in ena sama laž v človeški obliki bi mi bila pač preveč naporna. Mislim, da je čas, da narediš inventuro tudi ti, mislim, da bo imela tvoja žena podobno mnenje (kot jaz).

Sicer pa mi je neki eksplicitni primerek lažnivca nekoč rekel: »Kje pa piše, da lažem jaz, lahko pa je laž vse tisto, kar misliš ti!« Hja, resnica je hudo pokvarljiva roba, resnic je toliko, kot je ljudi. Je to res?
Deli s prijatelji