TINA GORENJAK NAM JE ZAUPALA

Ne rak, srce bi me skoraj izdalo

Objavljeno 14. maj 2019 10.31 | Posodobljeno 14. maj 2019 10.31 | Piše: Tomaž Mihelič

Postaviti se pred vesoljno Slovenijo in spregovoriti o najbolj intimnih trenutkih svoje bolečine zmorejo le zares močni ljudje. Rak velja za eno največjih mor človeštva, a je tudi bolezen, ki je ohrabrila in obrnila na bolje številne usode, tudi Tinino. Pet let so za bitko s ‘kleščarjem‘ vedeli le njeni najbližji, zdaj pa se je s čustvenim plesnim nastopom dokončno rešila okovja preteklosti in spodbudila javnost, da rak ni nujno konec, temveč je lahko začetek novega, polnejšega življenja.

Če bi privolila v kemoterapijo, bi se že prvi odmerek lahko končal s smrtnim izidom.
Večer pred snemanjem Neishinega videospota za pesem Gloria je Tina na desni dojki zatipala veliko zatrdlino. Najprej je pomislila, da je le oteklina, in upala, da bo kmalu izginila. Pa ni, niti za milimeter se ni premaknila ali zmanjšala. Seveda je šla takoj na pregled k zdravnici in preiskave so potrdile njen strah.

image
Če bi privolila v kemoterapijo, bi se že prvi odmerek lahko končal s smrtnim izidom.
Ko je izvedela, da so zasevki rakavih celic napadli desno dojko, se ji je porušil svet. Brez posebnega sočutja so jo postavili pred dejstvo, da bi bilo najbolje, če ji odstranijo tudi levo dojko in za nameček še maternico. Prepuščena sama sebi se je čez noč znašla povsem na dnu.

Zavihala rokave in se zoperstavila bolnemu telesu

Največja popotnica za borbo proti raku ji je bila pozitivna naravnanost, saj ni iskala utehe v usmiljenju, ampak je zavihala rokave in se zoperstavila bolnemu telesu. Po nasvet se je najprej obrnila k ženskam, ki so že prestale kalvarijo od prvega soočenja z diagnozo do bolj ali manj srečnega konca, ter ugotovila, da je rehabilitacija po rekonstrukciji dojk veliko bolj boleča in dolgotrajna, kot si lahko predstavljamo. Prav tako se ni mogla kar tako sprijazniti s posledicami, ki jih povzročita kemoterapija in hormonska terapija. Na srečo je med zdravljenjem pristala v bolnišnici še zaradi visoke vročine in ugotovili so, da je prebolela miokarditis – vnetje srčne ovojnice.

Če bi privolila v kemoterapijo, bi se že prvi odmerek lahko končal s smrtnim izidom, saj ga njeno srce ne bi preneslo. Toda usoda je imela drugačne načrte. Tina je začela raziskovati manj invazivne možnosti zdravljenja. Najbolj ji je pomagala dr. Ivica Flis Smaka, brez katere se ne bi upala podati na pot alternativnega zdravljenja. Prisega tudi na ajurvedo, ki ponuja celosten in individualen pristop k zdravljenju. Povsem je spremenila način prehranjevanja, se poglobila vase, v vsakdan vključila meditativne tehnike in odločno sprejela odgovornost, da je edina možnost življenje.

Zelo ji je pomagala podpora staršev ter hčerke Nine Barbare, ki ni niti za hip podvomila o tem, da bo njena mami premagala raka. In res se je vse odvijalo po najboljšem možnem scenariju, saj je Gorenjakova na koncu do te mere zmanjšala tumor, da odstranitev dojke ni bila potrebna, ampak so ji izrezali le rakotvorno tkivo, od česar ji je ostala le majhna brazgotina kot spomin na eno najtežjih bitk doslej.

Pomaga, da verjameš

Poudarja, da njena zgodba nikakor ni poziv, da bi zavračali klasično zdravljenje. Nikakor! Tudi sama je celotno zgodbo speljala s kombinacijo klasične medicine in alternativnih pristopov, ki so maksimalno zmanjšali predlagane posege ob prvotni diagnozi. Zdi se ji pomembno, da vemo, da je vsaka bolezen malo drugačna in vsak človek svojstven, zato ni čudežnega recepta za ozdravitev. Je pa gotova ena stvar, ki vedno pomaga – da verjameš, da je v življenju marsikaj mogoče in da je velikokrat na voljo več poti, ne le tista, ki se zdi najbolj črna in boleča.

image
Svojo zgodbo je povedala na najlepši možen način – s plesom in ob podpori hčerke Nine Barbare.
Pomembno se ji zdi, da vsak dan živiš s polnimi pljuči in ljubeznijo v srcu, do sebe in drugih. Vsak dan je hvaležna za vse, kar ji je življenje prineslo, za vse ljudi, ki so ji prekrižali pot, za lepe in manj lepe dogodke, tudi za bolezen, saj je zaradi nje marsikaj v življenju obrnila na bolje.

Pet let so za njeno borbo vedeli le najbližji, družina in nekaj prijateljev. In v tem času so jo velikokrat prosili, ali se lahko pogovori s kom, ki se je znašel v podobni situaciji. Seveda je to vedno z veseljem storila, saj je videla, koliko takšen pogovor pomeni osebi, ki se v tistem trenutku bojuje z usodno boleznijo.

Velikokrat je na voljo več poti, ne le tista, ki se
zdi najbolj črna in boleča.
Včasih je že samo to, da daš ljudem pogum in upanje, dovolj, da najdejo v sebi moč ter premagajo strah in žalost, pravi. In ko so jo v šovu Zvezde plešejo vprašali, katero je njeno prelomno leto, ni mogla več molčati. V upanju, da bo njena izkušnja vsaj malo pomagala komu, ki se je znašel v stiski, je odprla srce in svojo zgodbo povedala na najlepši način – s plesom.
Deli s prijatelji