ZVEZDANINA MODROST

Naj zdaj spet vse požrem in vse leto delam za nov je*eni dopust?

Objavljeno 15. september 2019 20.30 | Posodobljeno 16. september 2019 07.14 | Piše: Novice

Bralka je doživela dopust iz pekla.

FOTO: Facebook/Dejan Nikolič
Spoštovana Zvezdana!

Pravkar smo prišli z dopusta. Smo mlada štiričlanska družina, otroci so mali, potrebni nenehne pozornosti, že pakiranje je bilo 'muka Jezusova'. Na poti nas je mož maltretiral, nikjer ni hotel ustaviti, niti za lulanje, da smo ga morali prosjačiti tudi celo uro. Letovali smo v znanem obmorskem mestu, gneča pa taka, da me je začelo dušiti. Moževa skrb je bila, da je že ob šestih zjutraj nosil na plažo brisače in ležalnike ter tam žulil pivo, eno, dve, dokler nismo mi prišli z zajtrka. Potem je šel zajtrkovat on, pa srečal neke ljudi, z njimi še kaj spil, pa srečal Slovence, z njimi nazdravil, v glavnem je bil pijan, tečen, nesramen ... Jaz sem bila zvečer že tako utrujena od otrok, en v vodo, en ven, da sem se komaj spravila v neke cunjice, ki sem jih šparala za na morje, in z zadnjimi močmi med sprehajanjem v gužvi krotila otroke, ki so hoteli, da jim kupim to pa ono, tisoče napihljivih balonov v obliki roza laboda.

Jaz nisem hotela, mož pa je, da ne bi poslušal javkanja in cmerjenja, ugodil skoraj vsem njihovim željam, če je bil seveda zraven, če ni bil ravno tisti hip na sporedu kak fuzbal. Niti ene romantične večerje ni bilo, itak je bilo vse tako drago, mi pa smo imeli vse v hotelu ... Niti enkrat me ni pobožal, se stisnil k meni, na plaži je buljil v babe, da se mu je kar čeljust tresla, jaz pa sem se še bolj sekirala za tistih par kil špeha na trebuhu. Poskušala sem se posvetiti otrokoma, vsaj njima, ampak po celem letu z njimi se mi, če sem res iskrena, ni dalo več. Mislila sem, da se bo tokrat malo bolj vključil mož. Nisem se prepirala, nisem jamrala, samo stiskala sem zobe in komaj čakala, da je 'dopusta' konec. Ko smo prišli domov, je mož vsem razlagal, kako fajn je bil hotel in kako bi bilo vse super, če baba ne bi bila tečna ...

Ej, Zvezdana, če bi bilo mogoče, bi se ta trenutek ločila, pa kaj je meni tega treba? A naj zdaj spet vse požrem in vse leto delam za nov je*eni dopust?


Alenka

Ljuba Alenka!

Razumem te in na prvo žogo bi ti rekla, da se takoj loči. Ampak saj veš, lahko je reči, lahko je teoretizirati, jezo pa je tudi treba spraviti ven ... Vzemi si en, en sam dan zase, ko nimaš službe, ne ti ne mož, in mu vse skupaj pusti pa se odpelji na prvi travnik, v prvi gozd in tuli, kriči, govori na glas, kaj vse te moti in boli, magari drevesom za začetek. Ko se boš umirila, ti bo mogoče padlo na pamet, kako se stvari lotiti drugače, kaj je najpomembnejše tebi, kaj je tisto, zaradi česar se ti zdi, da si na svetu.
Saj veš, odgovornost boš morala sprejeti sama, ti si izbrala svojega moža, ti si se odločila, da imaš z njim otroke, ti si izbrala dopust in uredila rezervacijo ... Se ti zdi, da si vse to res dobro premislila in sledila svojim željam? Že to, da si zaradi otrok izbrala zanje varen kraj, hotel, mesto, je pravzaprav neumnost. Pojdi z njimi na počitnice tja, kjer bi bilo tebi lepo, ker če bo lepo tebi, bo stoodstotno tudi njim. Da najdeš tak kraj, se je treba potruditi, najprej pa vedeti, kaj si sploh čisto zares želiš. Upoštevati moraš marsikaj, najprej denar, a ti povem, da obstajajo kraji na morju, ki so idealni za otroke, brez gneče, poceni, lepi, mirni, in to niti ne tako zelo daleč.

Kar se pakiranja tiče, jaz osebno nisem nikoli, res nikoli komplicirala. Par majic, hlačk, oblekic, kopalke, brisače, zobna ščetka in krema za sončenje. Bistvo dopusta se mi zdi prav to, da tam ničesar ne delaš tako kot doma. Ješ drugače in druge stvari, v toplih krajih bi bili tudi dve majici dovolj, jih malce splahneš in gremo naprej ... Na dopustu delaš druge stvari kot doma, dopust pomeni, da se razpustiš, da nehaš gledati na uro, da si narediš dan brez urnika, prisluhneš sebi, svoji lakoti in ne ješ, ker je čas za to. Vsi, tudi otroci, naj začutijo sebe, improvizacijo, zato bi bilo super, da se odpelješ na dopust tja, kjer vse to lahko počneš, kjer ni veliko cest, avtomobilov, trgovin, kjer je prostor za dolgčas, kjer ni prostora za moževo popivanje (in si mora svoj šestorček piva razdeliti na 14 dni, da mu ga ne zmanjka). Ne glede na vse, tudi na to, da bi v takšnem kontekstu najbrž godrnjal mož, si ti naredi dopust, ki bo všeč tebi. Misliš, da je hotel res najboljša možnost, ker pospravljajo za tabo in kuhajo namesto tebe? V kakšni majhni obmorski vasi se najde tudi kakšen apartma, ki ti vsega tega ne bo nudil, pa si boste pripravljali zajtrke skupaj, pustili za sabo razmetane postelje, ko boste zares lačni, pa boste vsi skupaj delali paradižnikovo solato in špagete – in bo tudi mož doživel, da kosilo na krožnik ne pade z neba.

Že to, da si zaradi otrok izbrala zanje varen kraj, je pravzaprav neumnost. Pojdi z njimi na počitnice tja, kjer bi bilo tebi lepo, ker če bo lepo tebi, bo stoodstotno tudi njim.

Zavedaj se, da te nihče od zunaj ne more zares osrečiti, da si za svojo srečo odgovorna sama. In da sreča in čudovit dopust nista odvisna samo od denarja. Meni je letos v Bosni avtomat vzel kartico (res brez razloga, samo zato, kot sem izvedela pozneje, ker so tuje kartice sumljive, tudi lastni banki ...) in sem bila postavljena pred dejstvo, da moram dopust preživeti z malo gotovine, ki sem jo vzela s sabo, lahko pa bi se dva dneva ukvarjala z urejanjem kartice ... To je bil najlepši dopust zadnjih let, skrajno skromen, srečala sem ogromno ljudi, ki jih sicer v organiziranem turizmu ne bi, spletla prijateljstva in videla kraje, ki jih poznajo res samo domačini.

Mislim tudi, da sta vidva, tvoj mož in ti, potrebna dopusta samo zase. Če se le da, si vzemita tri dni zase, pojdita za nosom in se vozita od kraja do kraja, kjer vama je všeč, se ustavita, vzemita šotor in prespita v divjini ali pa pojdita v hotel, če so ti tako všeč hoteli, in se dajajta dol vse tri dni.
Objem do neba.
Deli s prijatelji