EKSKLUZIVNO

»Moja mladost je šla v nič ... Med 13. in 18. letom sem trpel.«

Objavljeno 08. julij 2019 11.35 | Posodobljeno 08. julij 2019 12.23 | Piše: Drago Perko

Družinski Andreja Massi priznava, da ju s Tino Maze prebuja hči.

FOTO: Tomi Lombar/Delo
Poletje se kaže v vsej svoji moči. Temperature letijo v nebo. Nehote človek pomisli na ohladitev, sneg, zimo. S tem mrzlim delom leta pa je tesno povezan Andrea Massi, izjemni trener in človek, ki ga je slovenska smučarska javnost v preteklih 15 letih spoznala zaradi izjemne zgodbe, ki sta jo tako športno-poslovno kot tudi zasebno pisala s Tino Maze, najuspešnejšo slovensko športnico vseh časov. Te dni smo družinico Maze-Massi ujeli na Koroškem.

»Par dni smo v Črni na Koroškem, lepo je. Tu se je Tina naučila smučati, tukaj živi njena družina, njen bratranec pa tu vodi tudi Kava bar Urška,« nas na severu Slovenije pozdravi in sprejme  Massi, ki ga imajo Korošci radi. Ko sedimo na terasi lokala, Massija vsak, ki pride mimo, lepo in spoštljivo pozdravi, Andrei to godi, vsakemu nameni nekaj besed. »Okolica je zelo urejena, tu bivajo skromni ljudje, a imajo lepše urejene hiše kot pri nas v Gorici. Če je do Koroške kak ovinek več, pa tudi ni problem, kje vse smo mi ovinkarili po svetu,« v smehu dodaja Massi. Danes sta s Tino ponosna oče in mama hčerke Anouk. »Družina me je spremenila, otroku je posvečen ves dan. Tega ne mislim zanemariti, otrok in družina sta moji prioriteti,« s posebnim žarom razlaga Andrea, ki si svojega vsakdana ne predstavlja več brez hčerke in srčne dame Tine.

Profesionalno mu je žal, človeško ne

Massija slaba tri leta ni več v tekmovalnem alpskem smučanju, v svetovnem pokalu pa je še vedno cenjen in spoštovan. Zato mu ne manjka vabil in konkretnih ponudb za delo. »Ni več skrivnost, da sem zavrnil velik karierni izziv, imel sem jasno vabilo iz velike reprezentance, a sem se jim zahvalil in izbral družino, ne kariero, ki sem jo dal trenutno na stran. Trenerji, ki se takega dela v svetovnem pokalu lotijo resno, tvegajo, da ostanejo brez družine. Tega ne mislim početi. Zato sem dal prednost družini, odločitev pa ni bila lahka. Profesionalno mi je žal, človeško ne!« pojasni Massi, ki pove, da je bila odločitev, kot je to že v navadi, njegova. »Precej časa sem mlel in poskušal taktizirati, čeprav sem že od začetka vedel, kaj bom izbral,« je jasen naš sogovornik.

»Eno družino sem že izgubil, druge ne mislim!«


Dolgo je imel svoj tempo, vse se je začelo in končalo pri smučanju. »Po 320 dni sem bil v pogonu. Skoraj vsak dan, vsako soboto in nedeljo. Če nisem bil na terenu, sem se pogovarjal z vami, novinarji, ali pa se boril za boljše pogoje in materiale, da smo Tini omogočili optimalne pogoje za delo in boj s konkurenco. Precej energije sem porabil tudi za urejanje odnosov s smučarsko zvezo. Danes si ob družini ne predstavljam, da bi delal vse to. Kako bi lahko zdaj rekel: 'Adijo in se vidimo marca 2020!' Kolikor se poznam, tega ne morem storiti,« je jasen Massi. »Če bi že sprejel kak program in delo na tujem, bi bil predpogoj, da je družina z mano. Eno družino sem že izgubil, druge ne mislim!« je odločen.

Hitro ostal brez staršev

Prvič je stopil na smuči kot otrok, pri dveh letih in pol. Ni bil slab smučar. Morda malce svojeglav, drugačen. Ko mu je bilo pet let, je nastopil na tekmovanju mladih smučarjev, kjer je bil v smuku za petami poznejšemu italijanskemu mojstru smuka Christianu Ghedini. »V Gorici nisem imel kluba. Zato sem odšel na teste v Cortino D'Ampezzo. Od osmih voženj sem dvakrat prišel v cilj. Trener me je sprejel, ker sem bil borben. A se je moje smučanje hitro končalo, ker mi je mesec za tem umrl oče. Moja mladost je šla v nič ... Med 13. in 18. letom sem trpel. Mogoče so bili drugi močnejši kot jaz, ki v teh letih dejansko nisem deloval. To je izkušnja, ki me je naredila takega, kot sem. Morda bi bil tak lahko tudi brez tega,« pripomni, ko se tiho ozre v svojo preteklost ... Bolezen mu je namreč prehitro vzela tudi mamo. A današnji časi so vedrejši, obujanje spominov na začetke s Tino pa prijetnejši.

Tale je močna!

Še danes se spomni, da jo je prvič videl leta 2002 v laboratoriju dr. Radoja Milića, kjer so smučarke opravljale teste in meritve. Ne da bi karkoli vedel o Tini, prebral si je le njen življenjepis, je tedanjemu smučarskemu trenerju Rastu Ažnohu pripomnil, da tale je pa močna! »Pravega športnika vidiš v očeh,« podkrepi prejšnje besede, a hkrati odkrito priznava, da sta se z Tino odkrito sovražila. »Bila sva si antipatična! A med nama je vladalo medsebojno spoštovanje,« dodaja. Še danes se spomni, da mu je bilo najhuje, ko jo je moral buditi, kadar so odhajali na trening ob štirih ali petih zjutraj. »Danes naju prebudi hči, včasih pa tudi jaz njo,« iskrivo doda očka Andrea, ki z družino rad preživlja prosti čas tudi na snegu. Andrea preprosto uživa. Zaslužil si je to! »Očetovska vloga mi pomeni vse. Izhajam iz družine, ki je danes ni več. Starše sem izgubil zelo zgodaj. Imeti družino je najboljša stvar. Ni velikih besed, s katerimi bi znal to opisati. Morda bi znal ta čustva bolje ubesediti kak pesnik ali pisatelj,« še pristavi 51-letni Massi, ki tudi v smučanju ni rekel zadnje. V smučarskem svetu vlada veliko zanimanje za znanje, ki ga premore, še danes pa njuna ekipa tesno sodeluje s sponzorji oziroma partnerji – to so Milka, Stöckli, Generali, Adria in I feel Slovenia.
Deli s prijatelji