DOBRODELNA TARA ZUPANČIČ

»Ko čuti, da sem žalostna, se uleže na moje srce«

Objavljeno 05. december 2018 14.27 | Posodobljeno 05. december 2018 14.27 | Piše: Katja Pistor
Ne zgodi se vsak dan, da mačka postane fotomodel, ob Tari Zupančič pa to zagotovo uspe vsaki mački. Prav danes je izšel koledar, na katerem mačjekenke pozirajo ob manekenki, ki je ob pogovoru o decembrskem dobrodelnem projektu razkrila tudi, kako bo letos obdarovala najbližje.
Mačke so postale fotomodeli in pozirale s Taro.
Po velikanskem odzivu, ki ga je imel njen dobrodelni koledar za leto 2018, se je Tara tudi letos odločila, da pomaga malim živalim, ki iščejo dom. A z eno razliko – če je lani denar za brezdomne kosmatince zbirala s svojimi fotografijami, so se ji letos puhaste kepe pridružile pred objektivom, kar je bila za veliko ljubiteljico živali zelo prijetna izkušnja, a tudi velik izziv.

image
Tara Zupančič

»Poseben občutek je, saj so ti vse te male kepe seveda izjemno ljubke, vendar se hkrati zavedaš, da te vidijo prvič, da prihajajo iz različnih okolij in da v sebi nosijo strah. Briga jih za naš koledar. One bi bile rade samo varne in zadovoljne,« pove. Prav zato so se z vodjo Društva za zaščito živali Arja, ki je dalo pobudo za sodelovanje, Polonco Podlipnik in fotografom Andražem Muljavcem odločili, da fotografiranje izvedejo v dveh delih, da ne bi bilo prenaporno za muce.

image
Z vsako je pred fotografiranjem preživela nekaj časa, da sta se druga na drugo navadili.

»Z vsako živalco sem se morala najprej malo spoznati, ji v kratkem časovnem obdobju vliti neko zaupanje. Kar je zelo težko,« razloži Tara, ki so ji mačke najraje plezale po ramenih in se ustalile na njenem hrbtu. »Zelo zanimiv manever,« se nasmehne. Najteže obvladljiva je bila muca pasme sfinga, ki je imela kot izredno fotogenična mačja diva tudi svoje muhe. »Nikakor nisva mogli najti iste valovne dolžine. Plezala je po meni, mijavkala in zabadala kremplje vame. Niti podkupnina s hrano ni pomagala,« prizna.

'Živali najdejo pot nas'

Tara močno podpira posvojitve mačjih in pasjih brezdomcev, a hkrati opozarja, da je treba biti previden. »Prijateljem svetujem, naj tega ne naredijo, če nimajo časa zanje. Vsaka žival tako kot človek potrebuje ljubezen in pozornost. Jim pa seveda, mogoče celo vsak dan, povem, koliko ljubezni meni dajejo moje,« je srečna. Pred dvema mesecema je popolnoma nepričakovano nova mačja ljubljenka Aurora prišla tudi v njen dom in se ji takoj usidrala v srce.

image
Z vsako je pred fotografiranjem preživela nekaj časa, da sta se druga na drugo navadili.

»Mislim, da živali najdejo pot do nas z razlogom. Zame so živali izredno duhovna bitja, ki imajo močan občutek za okolico in za nas. Aurora se uleže na moje srce, če čuti, da sem žalostna. Je pa prava opica in papagaj hkrati, saj najraje počiva na mojih ramenih oziroma za mojim vratom. Nič je ne zmoti, tudi če hodim z njo naokoli, delam ali si umivam zobe,« se zasmeji.

December bi razkosala na 12 delov

Tara sicer ne mara evforije, ki zadnja leta spremlja decembrske dni, a ker kmalu prihaja prvi od decembrskih dobrih mož, je obdarovanje še kako aktualna tema. »Ni mi všeč hektika, ki nastane, ni mi všeč, da ljudje decembra mislijo, da morajo zapravljati in se pretirano razdajati. V takem slogu veselja in zabave, poklanjanja drobnih pozornosti in izrekanja ljubečih besed bi morali živeti ves čas, če bi to spretno razporedili na 12 mesecev,« pove.

»Najbolj me razveseli darilo,
ki daje občutek, da je namenjen samo meni.«

Miklavž, ki bo v naše loge prispel čez nekaj dni, pa je sicer Tarin najljubši decembrski dobrotnik, saj jo spomni na otroštvo, ko je njegov težko pričakovani prihod terjal cel protokol. »S staro mamo sva imeli obred na večer pred njegovim prihodom. To so zelo lepi spomini! Še danes vonjam piškote, ki sva jih pekli s teto, vidim oranžno, toplo svetlobo, ki je prihajala iz kamina v dnevni sobi. Temu se pridruži pogled na mleko in prazne jerbase, ki so čakali, da jih dobri mož napolni. In ne nazadnje spomin na nepopisno veselje, ki ga je prineslo jutro,« pove z žarom, ko se spominja otroških let.

»Vsaka žival tako kot človek potrebuje ljubezen in pozornost.«

Malo pozneje pa je pri očetu spoznala še Božička. »Zame je bila to moderna različica, ki je kot otrok nisem poznala,« pravi. A je kmalu ugotovila, da je Božiček res moderen, saj nosi tudi bolj sodobna darila. »Ne bom pozabila, ko mi je prinesel radio na CD, zgoščenke in avto za barbike.«

Jo je kdaj tudi razočaral?

»Samo enkrat – ko sem si neizmerno želela učiti igrati klavir in sem hotela dobiti 'sintesajzer', prinesel pa mi je bundo. Kaj pa otrok takrat ve,« se danes smeji dogodku. Obdarovanje je zanjo še vedno zelo lep običaj, darila pa najraje oblikuje sama, še posebej je vesela, če ima za to na voljo dovolj časa: »Vsako leto že kak mesec prej razmišljam, kakšna darila bom izdelovala za najljubše ljudi. Letos se bom verjetno držala svoje Varishane, recikliranih izdelkov, ki bodo ustvarjeni prav za to priložnost.

Simpatičen koledar je lahko zelo lepo darilo, saj vas bo vsak mesec očaral z drugačnim prikupnim motivom, hkrati pa bo kupec dobrodelen do zadnjega centa, ki ga bo namenil zanj. Naročite ga lahko prek e-pošte Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., facebooka ali Društva za zaščito živali Arja.

Pa tudi kakšne skodelice ali lovilec sanj in še kaj. Všeč mi je, če se lahko procesu ustvarjanja posvetim v miru. Zdi se mi, da potem vsako darilo res najde pravo mesto v srcih ljudi, ki ga prejmejo.« Kakšno darilo pa najbolj razveseli njo? »Tako, ki daje občutek, da je namenjeno samo meni,« sklene.
Deli s prijatelji