POGOVOR Z ALYO

Karkoli te teži, spraviš ven skozi petje

Objavljeno 08. junij 2019 20.17 | Posodobljeno 08. junij 2019 17.10 | Piše: Danica Lovenjak

Kot bomba je pred dvema letoma odjeknila novica, da je priljubljena pevka Alya zbolela na ščitnici. V tem času je Mozirjanka s pravim imenom Alya Omladič spremenila način življenja in postala še močnejša ženska. Ker je vse ovire uspešno premagala, znova prekipeva od energije, nasmeh na obrazu pa ji riše predvsem volja do življenja. Nova Alya je vsekakor pogumna borka!

»Zdaj sem srečna, da sem zdrava in fit. Enostavno se znam bolj ceniti, spoštovati,« pravi pevka po težki zdravstveni preizkušnji.
Ko se pozdraviva, jo najprej pohvalim za nov nadvse ženstven videz, pri katerem prevladuje eleganca. »Večini se zdi to bolj damsko, kar tudi jaz čutim, in zelo uživam v tem. To, kar čutim, namreč tudi izžarevam. Pomembno je, da se obnašaš obdobju primerno. Zdaj mi je poleg ekstravagance všeč glamur. Počutim se ženstveno, zakaj torej ne bi pokazala tega. Predvsem pa se odlično počutim v svoji koži.« Obudi spomine na svoje pevske začetke v najstniških letih in s tem tudi ekstravagantne kombinacije. »Takrat se nisem pustila omejevati in sem uživala v vsakem trenutku, ko sem ustvarila novo podobo.« Ni manjkalo močnih barv, tudi na njenih laseh. »Vse barve sem že imela! Zadnjič sem celo našla fotografijo s črnimi lasmi.« A rožnata ji je že od nekdaj najbolj pri srcu. »Jaz sem rozika. Ja, roza je še vedno ena od mojih najljubših barv.« Z umirjenostjo pa prihaja za Alyo novo obdobje, ki se ga zelo veseli, tudi zaradi novega albuma Iz dnevne sobe. »Album je odraz moje osebne rasti kot glasbenice in tudi kot človeka.« Ko se najprej lotiva analize albuma, mi razloži: »Z ekipo smo naredili predelavo mojih starih uspešnic in dodali nekaj novih pesmi. Želela sem si, da pesmi, ki smo jih posneli pred 15 leti, od Fluida do Zvezde večera, naredimo popolnoma na novo in tako pravzaprav postanejo druge pesmi. Zdi se mi, da imamo poplavo glasbe, zato je smiselno narediti nekaj, kar že obstaja, v popolnoma drugi izvedbi. Komaj čakam, da poslušalci slišijo ploščo, ker je res izjemna.« Na albumu gostujejo tudi Kvatropirci in Berislav Blažević iz skupine Parni Valjak, izšel pa bo 8. marca, ob dnevu žena. »Zdi se mi, da je to ravno pravšnji datum, da pokažem, kakšen razcvet se je pravzaprav zgodil v meni.« Novo Alyo boste lahko letos videli na številnih koncertih, naslednji bo 25. aprila s Kvatropirci v Novem mestu, za njo pa so že trije zelo uspešni valentinovi koncerti, na katerih je nastopila kot v dnevni sobi. »Na odru imamo scenografijo dnevne sobe. Zadnjič nas je po koncertu ustavila policija, in ker smo imeli čisto naložen avto s številnimi scenografskimi elementi, so nas spraševali, ali se mogoče selimo,« se nasmeji pevka.
 

Zaradi bolezni ji je laže


Ker je Savinjčanka ljubiteljica sonca, se na sočni dan sprehodiva po Kongresnem trgu, kjer načneva temo, ki jo je v zadnjem času najbolj zaznamovala – osebni razvoj. »Uf, ogromno se mi je dogajalo. Predvsem sem vesela, da sem si v zadnjem obdobju ob številnih nastopih, koncertih, snemanjih znala vzeti čas zase in delati na sebi. Prej sem znala reči ‘treba si je vzeti čas zase’, ampak ga nisem znala dobro izkoristiti, zdaj pa to izkoriščam skozi meditacijo. Odločila sem se, da sem pozorna samo na stvari, od katerih se lahko kaj naučim in so pozitivne. Delam selekcijo, kaj mi paše in kaj ne. Tudi družba okrog mene je takšna, kot jo želim. Zelo pomembno se mi zdi, da v svojem življenju sprejemaš, absorbiraš samo tisto, kar ti ustreza. Mogoče bo kdo rekel, da to ni mogoče, ampak vse je odvisno od nas. Smo kot magnet – tisto, kar razmišljamo, se nam dogaja.« Ob tem poudari, da smo ljudje premalo pozorni na to. »Ljudje vse preveč gledamo negativne stvari, kar se seveda prenaša v naše življenje. S tistim, kar čutiš, se poistovetiš in to na ta način privlačiš.« Za sabo ima tudi težko življenjsko preizkušnjo, saj je pred dvema letoma izvedla za pretresljivo diagnozo – bolezen na ščitnici. »Čisto vsaka bolezen se zgodi z razlogom. Zdaj sem srečna, da sem zdrava in fit. Odlično se počutim, zopet imam energijo, kar se odraža na mojih novih projektih. Zaradi te izkušnje lahko rečem, da mi je laže, saj sem si postavila prednostne naloge. Enostavno se znam bolj ceniti, spoštovati. Zadala sem si, da počnem samo tiste stvari, ki jih imam rada. S pomočjo naturopatinje sem spremenila celo prehranjevalne navade.« Na njenem ljubezenskem področju pa je vse po starem, s fantom Luko sta srečna. »Še vedno sem zaljubljena, ljubljena, imam se fajn.«
 

Petje je terapija


Veliko veselja pa 35-letnici prinaša poučevanje na njeni glasbeni šoli v Celju in Žalcu. »Zelo sem vesela, da lahko delam z mladimi. Poskušam jim predati vse znanje, ki ga imam. Ko sem jaz začenjala, mi ni mogel nihče pomagati v taki meri, da bi mi dal vse na pladnju in bi mi znal svetovati za vsak segment posebej, kaj je prav in kaj ne. Starši so me ves čas podpirali, vendar smo bili vsi hkrati nevedni. Zdaj sem v svoji glasbeni šoli razvila program do te mere, da lahko mladim pomagam pri vsem, od studia do nastopov. Dosegamo res lepe rezultate, saj dekleta, ki hodijo na festivale, zasedajo visoka mesta in se že lahko kje pokažejo. Vesela sem, da lahko prenesem to znanje, in vesela sem, da imam tudi učence, ki so mi hvaležni in znajo to pokazati. Mladim je marsikaj samoumevno.« Ko se odpraviva na kavo, mi razkrije, da so njeni učenci različnih starosti, štejejo od 8 do 60 let. »Gre za širok spekter pevcev. Če si nekdo želi peti, četudi le zase, zakaj ne bi uresničil tega?! Nikoli ni prepozno. Ogromno je takih, ki si želijo peti le zase, in jaz temu pravim terapija. Namreč petje je terapija, saj se, ko poješ, masira grlena čakra in je zelo blagodejno za ščitnico. Petje sprošča in osrečuje. Karkoli te teži, spraviš ven skozi petje. To je odlična terapija proti stresu.« Tudi ona si pomaga s petjem. »Mene je petje že velikokrat rešilo kakšnih slabih trenutkov v preteklosti.«
 

Pri njej se vse zgodi


Savinjčanka mi v sproščenem pogovoru zaupa, da ji največ pomeni družina. »Lepo je biti uspešen, dosegati svoje cilje, ampak če nimaš doma ljubeče družine, je to nekaj najbolj žalostnega. Dom jemljem kot dušo. Če nimaš doma urejeno, je tudi v tvoji duši še nekaj za popraviti. Družina je naša matica, od koder izhajamo in rastemo, je temelj vsega.« V družinskem krogu se tudi najbolje počuti, saj se najbolj sprosti, v domači opravi seveda. »Včasih tako hitim od doma, da moram prav pogledati, kaj imam na sebi. Zgodilo se mi je že, da sem šla v copatih na televizijo,« opiše peripetijo v smehu. »Pri meni se lahko vse zgodi. Moja ekipa vedno pravi, da če sem jaz zraven, je vse mogoče, saj se lahko vse zgodi, tako na odru kot pod njim. Znana sem po tem, da tisto, kar boš z gotovostjo načrtoval zame, bo zagotovo šlo malo v drugo smer.« Potem pa vendarle prizna: »Umetnica sem! Čeprav sem zelo organizirana in imam veliko reda v sebi, saj izhajam iz oficirske družine. Vendar, ko se sprostim, pride na plan umetniška plat,« se navihano nasmehne. » Vedno rečem: ‘Dolgčas vam ni nikoli z mano,’ pa se začnejo režati.« Ko se nekoliko zamisli, pa pove: »Življenje je preresno! Ljudje nas učijo, da ga moramo resno živeti. Vendar je to po moje največja napaka, zato se moraš v življenju igrati, službo si moraš najti tako, v kateri se lahko igraš, da se ne počutiš ujeto. Vse to verjetno izhaja iz neke vzgoje. Tudi jaz sem bila vzgojena v tem duhu, da moraš biti točen in delaven, red in disciplina sta bila na prvem mestu, ne glede na to, da sem bila umetnica. Kar mi pa zdaj zelo prav pride, saj če v poslu nisi resen, nimaš kaj delati.« Zato še enkrat poudari, da življenja ne smemo jemati preveč resno. Pravi celo: »Življenje naj bo igra!«
Deli s prijatelji