POGLED NAZAJ
FOTO: Bilo je nekoč: Andrej Šifrer
Za kitaro je poprijel kot najstnik, v nastopanju pa se je uril z igranjem pri tabornikih.
Odpri galerijo
Leta 1975, ko je bil še študent, so ga s TV Ljubljana povabili k sodelovanju pri oddaji Pisani svet.
Pred kratkim je s spektakularnim velikim koncertom v Gallusovi dvorani z 11 gosti proslavil štiri desetletja ustvarjanja. Toliko jih je namreč minilo od njegovega prvenca Moj žulj. Rodil se je tri mesece prezgodaj, 1. maja 1952, v Stražišču pri Kranju, mami Pavli (svoji prvi veliki oboževalki, ki ga je med drugim naučila profesionalne masaže stopal) ter očetu Francetu. Za kitaro je poprijel kot najstnik, v nastopanju pa se je uril z igranjem pri tabornikih. Med študijem prava, iz katerega je leta 1976 diplomiral, je spoznal mamo svojih prvih dveh otrok, Marijo Rožnik, ter ugotovil, da ne more brez glasbe. V istem letu je nato diplomiral in posnel prvo ploščo Moj žulj.
Do danes je posnel več kot 170 pesmi, prejel številne stanovske nagrade, mnogi njegovi hiti pa so postali ponarodeli – tudi njegov najljubši Za prijatelje. Napisal pa je prav tako vrsto pesmi za druge slovenske glasbenike, denimo Neco Falk, in tudi s tujimi je pogosto sodeloval. Leta 1994 je z Dublinersi posnel zgoščenko Sedem irskih noči. Je ponosni oče treh otrok, Eve, Martina in Kore, ter dedek štirih vnukov.
Do danes je posnel več kot 170 pesmi, prejel številne stanovske nagrade, mnogi njegovi hiti pa so postali ponarodeli – tudi njegov najljubši Za prijatelje. Napisal pa je prav tako vrsto pesmi za druge slovenske glasbenike, denimo Neco Falk, in tudi s tujimi je pogosto sodeloval. Leta 1994 je z Dublinersi posnel zgoščenko Sedem irskih noči. Je ponosni oče treh otrok, Eve, Martina in Kore, ter dedek štirih vnukov.
