ZVEZDANINA MODROST

Derem se nanju kot žival, tudi da je njun oče kreten, idiot, saj ne razumeta

Objavljeno 03. februar 2019 16.50 | Posodobljeno 03. februar 2019 16.50 | Piše: Zvezdana Mlakar

Zvezdana! Poročena sem, imam dva otroka in z možem se ves čas kregava. Moti me, da mi nič ne pomaga, dva mala otroka me izčrpavata, samo delam, čistim, strežem, že iz službe pridem utrujena kot pes, potem pa oddelam en šiht še doma. Mož tudi dela cele dneve, ampak on gre po službi še na pivo ali šport in se me izogiba, sploh mu ni več biti doma. Samo to še slišim, da me ima sicer rad, ampak da samo težim in me ima dovolj, ker samo jamram, da nima več veselja z mano. Lahko bi videl, koliko delam, moral bi me razumeti, mi pomagati, ampak ne vidi ničesar razen sebe. Pravi, da nihče ne bi prenašal nesrečne babe, ki samo kritizira in se cmeri. Ja, jočem, ker sem tako sama na svetu, počutim se kot kup dreka. Nimam časa za nič drugega, kot da kuham, perem, čistim in se ukvarjam z otrokoma. Dve- in štiriletnika res ni lahko imeti, včasih je to totalni kaos. Včasih mi živci popustijo in se derem nanju kot žival, tudi da je njun oče kreten, idiot, saj ne razumeta, hvala bogu, ampak tako se vsaj malo olajšam. Tega ne bom zdržala in strah me je, da se bova ločila. Ne morem se ločiti, ostati sama z dvema otrokoma, ne zaradi denarja, zaradi varnosti ... Pomagaj mi, prosim! Alenka

Zvezdana MLakar FOTO: Dejan Nikolic
Draga Alenka!

Kar takoj in naravnost ti bom povedala, kar tako ali tako že veš, SAMA si ODGOVORNA za to, kar se ti dogaja. Ne bom rekla KRIVA, ker ta krivda tako ali tako veje iz vsakega tvojega stavka. Pa tudi res ni, da si kriva, krivda je navaden konstrukt pokvarjenega človeškega uma, ki si ga je izmislil, da lahko manipulira z nami.
Razumem te in slišim te, res! Sočustvujem s tabo. Ampak vse to tebi nič ne pomaga. Lahko ti samo trenutno odleže in zmanjša tvoj občutek, da te nihče ne razume, da te nihče ne sliši. Mnoge ženske, ki bodo brale tvoje pismo, so v istem dreku in vedi, da nisi edina s temi problemi. Tudi to ne pomaga kaj dosti, kajne?

Preberi moj odgovor, ko ti bo zares tako hudo. Ko ne boš več imela nobenega manevrskega prostora, ti bo moj odgovor mogoče pomagal.
Ti si v vsakem primeru ŽE LOČENA, SAMA na tej družinski ladji. Kapetan jo je zapustil že pred časom, tvoj mož namreč. 'Reda radi' še hodi domov namakat svoj družinski ponos, to pa je tudi vse. Samo od tebe je v tem trenutku odvisno, kam boš obrnila to ladjo, ali boš vrgla trnek svojemu kapitanu ali boš ladjo začela krmariti sama. Jaz bi se odločila za prvo, poskusiti znova ni greh, pa še, če res ne bo šlo, boš imela čisto vest, da si naredila vse, kar je bilo v tvoji moči, da bi obdržala vajin zakon. Če se odločiš za prvo možnost, te čaka veliko dela. Odločitev, da rešuješ zakon, od tebe terja, da se TAKOJ odločiš odpustiti možu vse zamere. Če tega ne narediš zavestno in zares, se raje ne trudi naprej.

Vse, kar te je bolelo, zaradi česar si jokala, vse prezrtosti mu odpusti, saj ON ne ve in ne zmore drugače. BODI ti SPREMEMBA, ki si jo želiš. Ko ti to pišem, se zavedam, da boš težko zmogla sama, brez pomoči. Saj mora s tem odpuščanjem možu teči tudi v tebi proces odpuščanja sebi in vzpostavljanja ljubezni do sebe. Šele ko boš sebe celo sprejela, ko se boš imela zdravo rada, boš lahko to naredila tudi navzven. Iz srca ti svetujem, da obiščeš psihoterapevta ali najdeš pomoč pri kakšnem trenerju (coachu). V vsakem primeru boš to nekega dne morala narediti, tudi če se ločiš, sicer se ti bodo vse življenje dogajali takšni moški (nekaj jih bom naštela: dr. Veronika Podgoršek, Melita Kuhar, Breda Puh, Saša Einsiedler, Dobra vila Maja ...).

Draga moja, vsi problemi, ki jih opisuješ, res izhajajo iz tebe in tvoj mož ti je prišel nastavit ogledalo. Da se zbudiš, ne da te potolče. Moški, ki ti reče, da te ima rad, in pri tem doda, da mu greš na živce in ti ne pomaga, to, kar govori, tudi res misli. Nezrel moški. Takšnega si izbrala ti, vanj si se zaljubila, njemu si rodila otroke. Od tega trenutka naprej bodi z njim iskrena do bolečine. Ničesar ne požiraj, vsakokrat mu povej, kako se počutiš, samo povej, ničesar ne pričakuj.

Ne uporabljaj stavkov, ko so TI, Ti to delaš ... Kot da bi imela pred sabo človeka, ki slabo vidi ali sliši. Ampak strogo in dosledno pripoveduj samo o svojih občutkih. Niti trohice obsojanja ne sme biti v tem, niti sence. Izbrskaj zadnjo slamico ljubezni, ki jo čutiš do njega, in mu to govori iz ljubezni. »Dragi moj, vem, da je zoprno priti domov, ker sem tako utrujena in tečna. Ampak jaz imam tebe rada, tečna sem, ker mi vse polzi iz rok, tečna sem, ker ne zmorem, ne znam, tečna sem, ker mislim, da bi vse to morala znati in ker pričakujem od tebe, da mi boš pomagal. Bi lahko za pol ure pazil otroke, da si samo malo odpočijem?«
Odločitev, da rešuješ zakon, od tebe terja, da se TAKOJ odločiš odpustiti možu vse zamere. BODI ti SPREMEMBA, ki si jo želiš.


Draga moja, vse se da. Z dobro organizacijo boš v vsakem primeru našla čas zase. Pričakaj ga z nasmehom, ne smili se sama sebi, ne nosi jeze v sebi, ne premlevaj, kaj bi moral on postoriti, ne nosi te jeze, saj ti nič ne pomaga. Zaradi te jeze ON ne bo storil ničesar. Ta jeza je tratenje tvoje vitalne energije in stran vržen čas.

Ali se enkrat res razjezi in tuli nanj, ne na otroke. Otroci razumejo in slišijo mnogo več, kot si mislimo. Nesrečno mamo začutijo na energijskem nivoju in to je nepopravljiva škoda, ki jim jo delamo. Delaj na sebi, sebe spreminjaj, dograjuj in celi svoje rane. Če te ima mož res rad, ti bo sledil, ne da bi vedel. In vprašaj se, h kakšni ženi bi ti tekla domov. Bi tekla k takšni, kot si zdaj ti?
Držim pesti!
Deli s prijatelji