BILO JE NEKOČ

Bilo je nekoč: Zlata lisica

Objavljeno 03. februar 2019 21.10 | Posodobljeno 03. februar 2019 21.10 | Piše: K. P.

Vreni Schneider je legenda Lisice, saj si je nagačeno trofejo okoli vratu nadela šestkrat.

Dvakratna prvakinja v lisičjem veleslalomu, enkrat v slalomu Tina Maze se je navijačem za podporo leta 2013 zahvalila, obrnjena na glavo.
Lisičke se po Pohorju podijo že od pradavnine, zlate pa od 29. februarja 1964, ko je v slalomu na zahtevni pohorski strmini, tedaj še pod Bellevuejem, slavila danes 73-letna Marielle Goitschel.
image
Vreni Schneider je legenda Lisice, saj si je nagačeno trofejo okoli vratu nadela šestkrat.

Proge se je takoj prijelo ime fiska, saj so se po njej podile najboljše smučarke sveta, čeprav so uradno tekmo svetovnega pokala prvič izvedli šele leta 1970. Nekajkrat so lisičji kožuh, ki okoli vratu greje zmagovalke, izvozili, 1974. v Badgastein, naslednje leto na Jahorino, kar sedemkrat pa so se tekmice za pohorsko zver pomerile tudi v Kranjski Gori.

A tekmovanje se je vedno vrnilo na domači breg, po katerem se od leta 1989 najboljše smučarke sveta spustijo vse do doline, kjer jih na Snežnem stadionu pozdravi več tisoč navijačev. Da je to mogoče, je potrebnih vsaj 40 topov, ki brnijo šest dni in noči, če tudi temperature vztrajajo pri minus 5 stopinjah Celzija, je recept za uspešno izvedbo skoraj popoln.
image
Za prvo navdušenje na domačih tleh je leta 1988 z zmago v obeh disciplinah poskrbela Mateja Svet, ki se je naslednjo sezono poslovila s smučarskih strmin.

Dodati je treba le še pohorske legende, teptalce in druge, ki za Lisico, če je treba, tudi en teden ne spijo – da bi le pripravili brezhibno fisko.
Deli s prijatelji