EKSKLUZIVNO

Alenkin Marko: Življenje z njo je ena sama milina

Objavljeno 28. februar 2020 08.00 | Posodobljeno 28. februar 2020 13.00 | Piše: Tomaž Mihelič

Marko je bil tisti, ki je dal pobudo, in četudi sta oba že izkusila zakon, si ustvarila vsak svojo družino, ju je nepredvidljiva usoda združila.

Najpomembnejše je, da so naju otroci lepo sprejeli. FOTO: Dejan Javornik
Občutiti, kako je, ko ti moški dvori, so sanje vsake ženske, in Alenka je imela privilegij, da je njen dragi pokazal dovolj vztrajnosti in čistih čustev. Redki so pari, ki so tako radi skupaj, in že samo med sedenjem za isto mizo se napolniš z ljubezensko energijo, od katere kar kipita. Srkati opojni čaj in okušati sladkosti Alenkine pavlove pa je že na meji hedonizma. In prav takšna je njuna zgodba.


Ob rojstnodnevni čestitki ste Marku zapisali, da se ljubezni ne vidi, ampak se jo občuti. Kakšen je ta občutek?

Alenka: Najlepši, pomirjujoč, zdravilen občutek, ki ti napolni dušo in nariše nasmeh na ustnice.

Se je bilo težko prepustiti novi ljubezenski izkušnji, na novo vzpostaviti odnos?

Marko: Najprej imaš pomisleke, da po koncu razmerja ne boš več našel osebe, ki te bo prevzela, ti ogrela srce. Ampak ko sem spoznal Alenko, so se stvari kar same odvile, saj takšne ženske še nisem srečal. Težko je opisati te občutke. Z njo je vse tako lepo, da si prav rečeš, zakaj ne morejo biti vsi tako zaljubljeni. Nato se vsi ti čarobni trenutki samo še stopnjujejo, ker je ljubezen v resnici zelo preprosta, le da si jo ljudje znamo preveč zakomplicirati. Življenje z njo je zares enostavno, da včasih sploh ne morem verjeti, kako ji to uspeva. Zdaj vem, kaj pomeni, kadar govorijo o sorodni duši, kajti jaz sem svojo vsekakor našel. Dotiki, objemi in poljubi so samo še dodana vrednost. Najdražje pa je zavedanje, da si lahko vsak dan zaljubljen. Neprestano se smejiva, tudi v trenutkih nesoglasja situacijo hitro obrneva na smeh.

Zdi se, da ste morali storiti nekaj zelo plemenitega, da ste danes deležni toliko pristne ljubezni.

Alenka: Med poslušanjem natalne karte sem ugotovila, da sem v prejšnjih življenjih svojo karmo že prečistila in da sem tukaj samo za kolektivno karmo. Torej, da pomagam vsem, ki so okoli mene.

image
Spoštovanje in izkazovanje ljubezni sta pri Alenki in Marku na prvem mestu. FOTO: Dejan Javornik

Potem ni naključje, da tako nesebično delite dragocene nasvete prek družabnih omrežij. Začeli ste s kuharskimi, zdaj nam lajšate tegobe pri vzgajanju rož, zelo koristne so objave o vsakodnevnih opravilih.

Alenka: Če stvari počneš s srcem, nikoli ne boš pomislil, da moraš nekaj dobiti v zameno. Rada komu olajšam izzive, če sem se z njimi že sama srečala. Izkušnja je vendarle najlepše darilo, ki ga lahko nekomu podariš.

Vrniva se k prejšnjemu vprašanju o vzpostavljanju novega partnerskega odnosa.

Alenka: V resnici sploh ne razmišljaš, da gre za novo razmerje. Marko me je pritegnil na poseben način in ob tem se nisem obremenjevala, da bo to moja nova zveza, kaj bo to pomenilo, kakšni bodo odzivi … Preprosto se moraš prepustiti in večkrat v življenju poslušati srce.

V kaj ste se zaljubili pri Alenki?

Marko: Seveda je njena lepota tista, ki jo že od daleč opaziš. Njena hoja, gibanje, vse je tako privlačno. In ko dobiš priložnost, da spoznaš še njeno srce, si dokončno očaran.

Se je bilo treba pošteno potruditi, da vas je spustila blizu?

Marko: Zelo. A bilo je vredno, saj je to sozvočje med zunanjo in notranjo lepoto zares težko najti. Česa podobnega še nisem videl in ni čudno, da ob njej ves čas žarim, kot da bi bil v nebesih. (nasmešek)

Redko je slišati moškega, ki tako izraža svoja čustva.

Marko: Sploh se ne trudim, ampak me popelje ta njena energija. Kakor da bi bil drogiran.
Alenka: Ravno to me je pri njem neznansko pritegnilo, ker zna izražati svoja čustva in nikoli ni hladen.

Kaj pri Marku najbolj cenite in s čim vas osrečuje?

Alenka: Ob njem sem lahko točno takšna, kot sem. Sprejema me z vsemi mojimi pomanjkljivostmi, mi stoji ob strani in name prenaša svojo pozitivno energijo. Od njega se dejansko lahko vsi naučimo, da ni vredno obsojati drugih. Je čista duša v najbolj polnem pomenu te besede. Pa seveda ne smem pozabiti na njegov privlačni videz. (nasmeh)

Pri ločitvah znamo biti Slovenci precej zadrti, vidva pa sta zelo napredna, odprta. Kaj je pomembno, ko se v drugo lotevaš iskati partnerja?

Alenka: Težko bi rekla, da imam recept za to. Zdi se mi, da delamo največjo napako pri spuščanju v zveze, ker želimo podzavestno ugajati in igrati vloge, v katerih pozabimo nase. Nekaj časa še zdržiš, potem pa se ti sanje o idealnih zvezah razblinijo. Zato je treba živeti svoje bistvo, in če partner to začuti, je pravi zate. Moraš si dovoliti biti srečen.
Marko: Ena dragocena šola je za tabo in si rečeš, da ne boš več ponavljal istih vzorcev. Naj se sliši še tako grozno, a menim, da bi se moral vsakdo enkrat ločiti, da bi spoznal, pri čem je.
Alenka: Če si dovolj moder, se boš iz lastnih spodrsljajev oziroma izkušenj največ naučil. Ne mislim, da v zvezi nisem delala napak, ampak problem nastane, kadar gredo ljudje v drugo zvezo in nadaljujejo vzorce iz preteklosti.

Težko je govoriti o napakah, kajti partnerstvo je živ organizem in ne poteka po vnaprej začrtani poti.

Marko: Točno tako, zato je na prvem mestu spoštovanje, da ničesar ne očitaš sebi in ljubljeni osebi. Ne kuhava zamer, med nama ni tekmovalnosti in v hipu rešiva vsakršni nesporazum. Ne želim nikomur soliti pameti, a tako v resnici živiva. S tem si prihraniš veliko nepotrebnih zapletov in stresa. Če imaš ob sebi tako fenomenalno osebo, ki te ima iskreno rada, zakaj bi bil nesramen do nje?! Dobrota, prijaznost, spoštljivost so osnovne vrednote, ne samo v partnerstvu, ampak na splošno v življenju.

Kako pomembno se je odpreti in si dovoliti, da se zaljubiš na novo?

Marko: Na začetku je težko. Po ločitvi se malce zapreš, izgubiš voljo, saj ne želiš še enkrat iti čez vse. Na silo se ne moreš zaljubiti. Potem pa, ko spoznaš tako osebo (pokaže na Alenko), ti ne preostane drugega, kot da se prepustiš.
Alenka: Je sploh treba kaj dodati? (nasmešek)

Sta imela kaj pomislekov, glede na to, da se mediji radi vtikajo v zasebnost javnih ljudi in sta vedela, da bo novica o vajini ljubezni hitro razkrita?

Marko: Temu se ne moreš ogniti. Predvsem ni prijetno zaradi otrok, njenih in mojih. Kar koli napišejo, najprej pomisliš nanje, da jih ne bodo zbadali v šoli. A na srečo so nama mediji prizanesli in ohranili korekten nivo poročanja.
Alenka: V bistvu so bili zelo spoštljivi, pa tudi midva nisva delala nobene drame iz tega, ampak sva se na začetku držala zase, da bi prizanesla predvsem otrokom.

Oba sta že poskrbela za podmladek in se izpolnila v starševski vlogi. Se je bilo težko privaditi na razširjeno družino?

Marko: Sploh ne, ker so taki srčki. Vsi se imajo neizmerno radi. Že zdaj ne morejo drug brez drugega in imava velikansko srečo, saj bi bilo dovolj, če samo en otrok ne bi sprejel enega od naju.
Alenka: Veliko dejavnikov se je sestavilo v celoto. Najprej to, da se pri najinih letih, ko imaš vse natančno razdelano, odločiš, da boš spoznal nekoga, ki ti bo všeč. Potem pa morajo vse skupaj potrditi še otroci v občutljivem najstniškem obdobju, kajti s sabo prineseš velikansko čustveno, logistično, življenjsko prtljago in hitro se lahko kje zaplete. Zato sva toliko bolj ponosna nanje, da so tako srčni, razumevajoči.

image
Odkar sta skupaj, se nasmeh z njunih obrazov nikoli ne izbriše. FOTO: Dejan Javornik

 

Skupaj imata kar pet otrok. Pri vaju se zdi, da je vse tako lahkotno. Kako vama uspeva ohranjati čas zase?

Alenka: Ni ravno najbolj preprosto, ampak zares uživamo, kadar smo skupaj.
Marko: Z bivšima imava dober odnos, zato nam je vsem marsikaj olajšano. Ko sva sama, je to najin kakovostno preživeti čas, čeprav Alenka veliko dela, nama je povsem dovolj, da sva v istem prostoru, ji prinesem kozarec vode, si izmenjava dotike, poljube …
Alenka: Tisti teden, ko so otroci pri naju, je nemogoče zastaviti delovnik, ki bi trajal do petih popoldne. Ob prihodu iz šole se jim z užitkom posvetim in sem jim na voljo vse dni. V tednu, ko sva zopet sama, pa se osredotočim na projekte in vse nadoknadim. Ob tem sem spoznala, da si z nekom zares srečen šele takrat, če uživaš z njim v vsakem momentu, tudi med delom. Običajno funkcioniramo tako, da čakamo na priložnost, ko bomo lahko s partnerjem nekam šli, in nam zgolj to pomeni kakovosten čas v dvoje. Kadar smo doma vsi zbrani in moramo kaj počistiti, se temu posvetimo skupaj in se pri tem zabavamo. Najini trenutki niso odvisni le od tega, da sva sama in kam odpotujeva.
Marko: Čeprav je Alenka deloholik, jo spodbujam, da hodiva v dvoje spat in se v dvoje zbujava. Skupni rituali jutranjega tuširanja, urejanja, pripravljanja na službo so neprecenljivi.

V čem se najbolj dopolnjujeta oziroma kaj ima eden, česar drugi nima?

Alenka: Jaz nenehno zamujam, on je vedno točen. Ampak je tudi pri tem blagodejno vplival name in so zamude bistveno manjše (nasmeh). Od njega se učim, kako biti manj stroga do sebe.
Marko: To je težko ubesediti. Vse, česar jaz nimam, ima ona. Povsod me izpolni, naredi me boljšega. Vedno mi reče, srček, če je kaj narobe, mi moraš takoj povedati, da lahko to popravim.

Ne želim vam laskati, a dejstvo je, da ste prototip idealne ženske, ki je poslovno uspešna, privlačna na pogled, vestna mama, predana partnerica in izjemna gospodinja. Kako zahtevno je vzdrževati tempo, da nikjer ne popustite?

Alenka: Težko bi rekla, da nikjer ne popustim. Dan ima 24 ur in vedno gre nekaj na račun nečesa drugega. Tiste ženske, ki mislijo, da sem v vsem perfektna, naj potolažim, da ni ravno tako. Recimo, kadar kuham, ne morem brati knjig ali poizvedovati, kaj se kje dogaja. In denimo, če delam za računalnikom, niti kosila ne skuham. Je pa res, če se nečemu posvetim, sem pri tem zelo natančna in se zadev ne lotevam površinsko. Pa tudi to drži, da me ogromno stvari zanima. Vendar se ne trudim, da bi vsak dan odigrala 30 vlog z odliko, ker je to nemogoče in ni realno.
Marko: Jaz vse skupaj vidim precej drugače. Ona je fenomen, preprosto takšna je. Pridna. Recimo, zdaj bo skuhala, obenem pospravila in tudi pri službenih stvareh se vsa preda, da jo je veselje opazovati, kako uživa. In potem pride moja hči, jo prosi za pomoč pri nalogi, in namesto da bi rekla, ne utegnem, bova jutri, si vzame čas in ji ga brez težav nameni. Ne glede na to, ali je treba komu populiti obrvi, poskrbeti za šolske obveznosti, vedno je z veseljem pripravljena pomagati. Res imam srečo, da je ob meni, in večkrat poudarim, da Alenka ni samo čudo, temveč je čudo od čuda.

Kakšni pa so vajini kompromisi?

Alenka: To je kar zahtevno vprašanje. V bistvu jih sploh ne potrebujeva, vsaj jaz jih nimam.
Marko: Zakaj bi lagal in vem, da se bo slišalo osladno, a življenje z njo je ena sama milina. Že večkrat sem povedal, da bi vsakomur privoščil imeti takšno osebo za partnerja, kot je ona.




Deli s prijatelji