Boštjan uči bariton tudi dekleta
Boštjan Merzdovnik je eden najboljših in uveljavljenih basistov in baritonistov pri nas, ki ima za seboj več kot tri desetletja ukvarjanja z glasbo. Harmoniko je v glasbeni šoli začel igrati pri sedmih letih ter skupaj z očetom in bratom Miranom že pri 12 letih igral na ohcetih, pri 14 letih pa se je z glasbo začel ukvarjati resneje. Končal je nižjo glasbeno šolo iz klavirske harmonike, vzporedno s klavirsko se je učil še diatonične harmonike ter se z njo udeleževal tekmovanj za zlato harmoniko Ljubečne.
A še bolj kot harmoniko so ga privlačili basovski instrumenti, zato se je pozneje posvetil baritonu, kontrabasu in bas kitari, ki jih zdaj že več kot dve desetletji poučuje v lastnem glasbenem centru Merzdovnik, hkrati pa nudi pomoč mlajšim, še neuveljavljenim glasbenikom. »Danes se lahko pohvalim, da kar nekaj basistov, ki so se učili pri meni, igra pri uveljavljenih skupinah,« pove Korošec, ki je še posebej ponosen na dekleta, ki jih prav tako privlači kontrabas. »Lahko rečem, da je zanimanje za bariton in bas kitaro tudi pri dekletih vedno večje, saj je med učenci skoraj polovica deklet. Sicer pa so bile v dobrih 30 letih poučevanja moje učenke odlična baritonistka Katarina Žlavc, nekdanja članica Extra kvinteta, svetovna prvakinja na diatonični harmoniki Tjaša Lesjak, da ne omenjam Barbare Jehart, ki je poglavje zase, saj je bila moja prva učenka, ko je štela šele sedem let. Vozil sem se k njej na dom. Takrat si nihče ni mislil, kako lahko tako drobna punčka igra tak instrument, kot je bariton, pri čemer je med drugim potrebna dobra kapaciteta pljuč. Na splošno je bariton takrat veljal za bolj 'moški' instrument, Barbara pa je bila tista, ki je ta tabu negirala in postala vzornica mnogim drugim dekletom, poznejšim baritonistkam,« pravi. Po nekaj letih so začela k njemu prihajati še druga dekleta, vse pa so si želele igrati tako kot Barbara. »Slednja še danes pride kdaj k meni po kakšen nasvet,« ponosno pove.
Igral je v številnih priznanih ansamblih, leta 1994 ga je k sebi povabil Brane Klavžar. »Začelo se je s snemanjem kasete Zlat prstan, po njenem izidu pa se je začelo veliko povpraševanje po nastopih, tako sem postal njihov aktivni član. Z ansamblom Braneta Klavžarja sem igral sedem let, v tem času smo posneli pet kaset oziroma CD-plošč in nekatere največje hite, kot so Jesen ihti, Mamina ruta, Polka je muhasta. V ansamblu sem bil baritonist in basist ter pevec prvega basa, soaranžer večine skladb, nastopili pa smo na vseh večjih festivalih,« pove.
V tem času je studijsko snemal še za druge ansamble. V 30 letih se je nabralo že 350 studijskih posnetkov za okoli 50 slovenskih in tujih glasbenih skupin, posnel pa je kar 35 CD-plošč. »Pred nekaj leti sem si doma opremil lastni studio, tako da lahko bariton ali kontrabas posnamem sam doma,« pravi glasbenik, ki ima za seboj okoli 1500 nastopov doma in v tujini ter si šteje v čast, da je stal na odru z vsemi tremi velikani narodnozabavne glasbe: Slavkom Avsenikom, Lojzetom Slakom in Francem Miheličem. Z ansamblom Franca Miheliča sodeluje kot baritonist vse od leta 2011 in je bil z njimi na vseh večjih nastopih, jubilejnih koncertih, z njimi je posnel tudi zadnji dve CD-plošči. »Trenutno sem član Vagabundov,« še pove Boštjan, ki je zelo ponosen, da se je na baritonu pred leti preizkusila njegova hčerka Zala, ki pa se je pozneje odločila, da se bo posvetila petju.
