45 let od smrti Elvisa Presleyja: deček z velikimi sanjami
Leto dni pred smrtjo Elvisa Presleyja je ograjo Gracelanda preskočil mlad moški, ki je v dvorcu videl luči in si je na smrt želel spoznati Kralja. Ker ga ni bilo doma, so predrznega Brucea Springsteena, ki je takrat komaj začenjal kariero, redarji pospremili s posesti. »Ni boljšega od njega,« je razlagal. »Vse se začne in konča z njim. Mnogi so se pretvarjali, mnogi so poskušali, a le eden je Elvis.«
Kot nihče drug
Eden in edini se je rodil 8. januarja 1935 v Tupelu v Misisipiju, v majhni, dvoprostorni hiški, 35 minut za svojim bratom dvojčkom Jessejem, ki se je rodil mrtev. Mali Elvis je bil zelo navezan na mamo, saj je oče veliko delal, bil odsoten in celo zaprt zaradi ponarejenega čeka za osem dolarjev. Elvis je s starši živel v revščini v soseski, kjer je bila večina prebivalcev temnopolta, on pa je spoznaval in vsrkaval njihovo glasbo, zlasti cerkveni gospel in blues, ki ga je slišal na ulicah.
Pri desetih letih je moral, oblečen v kavboja, stati na stolu, da je dosegel mikrofon in nastopil na sejemskem tekmovanju. Bilo je presenetljivo, da si je mali, sramežljivi fant, ki je slovel kot tihi, nepobalinski fantič in 'mamin sinček', ki so ga sošolci ves čas zafrkavali, metali vanj gnilo sadje in ga dražili zaradi jecljanja, sploh upal nastopiti. Leto dni zatem njegova mama ni imela dovolj denarja za kolo, zato mu je kupila kitaro.
Preden so se preselili v Memphis v Tennessee, je za sošolce že zaigral nanjo in zapel. Tudi v Memphisu je družina komaj shajala, Elvis je celo pomagal pri služenju denarja, ko pa je zmagal na šolskem tekmovanju, je ugotovil, da mu pohvale in aplavz še kako godijo. Kljub sramežljivosti je nosil kričeča oblačila in zalizce, po zaključku srednje šole pa je delal v tovarni orodja in za štiri dolarje v lokalnem studiu posnel dve skladbi za darilo mami. Ko ga je tajnica studia vprašala, kaj prepeva in komu je njegov glas podoben, je rekel: »Pojem vse sorte. In moj glas ni podoben nikomur.« Tam je Elvis spoznal nekaj lokalnih glasbenikov, s katerimi pa niso našli skupnega jezika, dokler se niso enkrat vsi utrujeni začeli norčevati s hitrejšo različico skladbe That's All Right, ki je postala njegova prva uspešnica. Mnogi pa so mislili, da je Elvis temnopolt.
Pisalo se je poletje 1954, ko so šli fantje na manjšo turnejo in postajali vedno uspešnejši, a Elvis ni pustil službe električarja. Sredi oktobra istega leta so vsi dali odpoved in postali samo glasbeniki.
Migajoči Elvis
Ravno takrat so se pojavili v sobotni radijski oddaji Louisiana Hayride, ki so jo predvajali na 190 postajah v trinajstih ameriških zveznih državah. Navdušeni so najeli Elvisa za 52 sobot, on pa je kmalu spoznal polkovnika Toma Parkerja, promotorja in menedžerja, ki mu je spremenil življenje. Elvis je namreč z vsakim nastopom postajal bolj priljubljen. Najstniki in predvsem najstnice so vpili in kričali ter z navdušenjem opazovali njegov drzni plesni nastop. Imel je povsem nov slog nastopanja, izvajal je seksi gibe, bil pa je čeden kot sam vrag, zaradi česar so poslušalci in poslušalke večkrat celo podrli ograde in drli k odru.
Tudi to mu je prineslo pozornost vse Amerike, Parker pa je postal njegov edini menedžer, ki mu je za prvo pogodbo z založbo pribarantal malo manj kot 35 tisoč evrov z dodatnimi 5 tisoč evri nagrade. Takšnega plačila ni do takrat prejel še nihče.
Dva dneva po njegovem enaindvajsetem rojstnem dnevu so začeli s snemanjem prve plošče, med skladbami je bila tudi Heartbreak Hotel, za katero so mu vsi rekli, da tega nihče ne bo poslušal, a je že v prvih tednih podrla vse rekorde lestvic in postala njegova prva zlata plošča. Med kupi nastopov pa je bil precej omejen, saj je moral po pogodbi izpolniti prej omenjenih 52 sobot, zato nikoli ni mogel predaleč. Vseeno se je pogosto pojavljal na televiziji, kjer je zapeljivo zibal boke in enkrat precej zapeljivo zapel počasnejšo različico skladbe Hound Dog, kar je vznemirilo mlade in šokiralo starejše, ki so se seveda takoj začeli pritoževati.
Pri tem je bil najusodnejši drugi nastop na Milton Berle Show, ko je zapel brez kitare in se preveč sprostil, delal sunkovite gibe z boki in bil na splošno veliko preveč zapeljiv in za mnoge celo obscen. Dobil je le še več vabil na televizijo in več neodobravanja starejših.
V vojsko naj gre!
Prisilili so ga v smoking in metuljčka, najavili 'novega Elvisa' ter zraven njega na oder postavili psa, da bi mu zapel skladbo Hound Dog, v upanju, da bodo s tem popravili škodo. Pevec je bil ponižan in nesrečen, le nekaj dni pozneje pa je na koncertu v Memphisu naznanil, da ga ne bodo spremenili in da bo pokazal pravega Elvisa, potem pa zaplesal še bolj divje kot kdaj koli prej. Ko je avgusta 1956 celo sodišče odredilo, naj se umiri in neha z obscenim plesom, saj bo sicer pristal v ječi, je na naslednjem koncertu, na katerem ga je opazovala in snemala policija, stal skoraj povsem pri miru, migal je le z mezinčkom, imeli pa so stroga navodila, da ga snemajo le od pasu navzgor.
V tem času je bil že zelo priljubljen in snemal svoj prvi film Ljubi me nežno. Čeprav so ga mnogi imeli radi, pa to, da je bil belec, ki je zvenel kot temnopolti glasbenik, ni bilo vedno dobro. Temnopolti didžeji niso želeli vrteti glasbe belca, ki 'se gre' črnca, beli didžeji pa niso želeli podpirati črnske glasbe, ki jo je izvajal.
Pet dni pred božičem 1957 je prejel vpoklic v vojsko in konec marca prihodnje leto začel služiti vojsko v Nemčiji. Mnogi so menili, da je to zrežiral sam polkovnik, da bi divjega plesočega Elvisa malce umiril. Med služenjem je začel jemati amfetamine, njegova mama pa je v ZDA žalost utapljala v alkoholu, se redila in žalovala za sinom, ki mu je vedno želela uspeha, a nikoli tako daleč stran od sebe. Ko je umrla, je bil Elvis še dolgo neutolažljiv. A k sreči je v Nemčiji spoznal 14-letno Priscillo Beaulieu in se vanjo na smrt zaljubil. Zaljubljenca sta uspela prepričati njene starše, da se je tri leta pozneje preselila k njemu v Graceland in v Memphisu obiskovala katoliško srednjo šolo.
Milijarda ljudi, en osamljen kralj
Pri ženskah je bil kralj rokenrola zelo priljubljen in Priscilla je priznala, da se je vedno bala, da ga bo izgubila. Drugo za drugo je snemal filmske uspešnice, saj mu je Parker sestavil zelo strog urnik (v šestdesetih jih je posnel kar 27 od 33). S Priscillo sta se poročila šele po več kot sedmih letih zveze, 1. maja 1967, natanko devet mesecev pozneje pa se jima je rodila edinka Lisa Marie. Elvis je kmalu izgubil zanimanje za ženo, saj si ni predstavljal, da bi bil intimen z žensko, ki je tudi mama.
V filmu o Elvisovem življenju, ki se te dni vrti v kinematografih in v katerem spoznamo temno plat polkovnika Toma, je jasno prikazano, kako neveden je bil pevec glede svojega bogastva in kako močno je to izkoriščal prevarant, ki je več kot polovico zaslužka spravil v svoj žep. Elvis je užival v razkošnem življenju, polnem ekscesov, zapravljal je denar in neutrudljivo jemal vedno več tablet. Vse življenje je živel ponoči, pogosto ni vstajal pred četrto popoldne, ker pa ni mogel spati, si je že od nekdaj pomagal z uspavalnimi tabletami, ki jih je dajal tudi še najstniški Priscilli.
Zaposlenega je imel zdravnika, medicinsko sestro in zobozdravnika, od vseh pa je zahteval, da mu ves čas predpisujejo tablete – bodisi protibolečinske bodisi uspavala. Bil je negotov, depresiven in strahotno osamljen, čeprav so mu posteljo ves čas grela najbolj brhka dekleta. Nezadovoljen s filmsko kariero se je odločil ponovno poskusiti vrniti na odre, kjer je želel prepevati glasbo, kakršna je bila njemu blizu, ne takšne, kakršno so pisali za njegove filme.
Po povratku leta 1968 se je trudil pridobiti nekdanjo priljubljenost. Dogovor za nastop v Las Vegasu je obudil Kralja na odru, a je Parker po dveh letih podpisal pogodbo, s katero ga je mestu greha zavezal še za pet let, kar je ubilo njegovega duha. Želel je namreč nastopati po svetu, a ker je bil Parker nezakoniti priseljenec iz Nizozemske, ni smel potovati, zato je pevca prepričal, da sta ostala na ameriških tleh, Elvis pa je obiskal celo predsednika Nixona v Beli hiši. Leta 1973 je imel prvi koncert, ki so ga s Havajev prenašali prek satelita in si ga je ogledala milijarda gledalcev. A takrat je bil že osamljen in močno zasvojen s tabletami.
Ni vse zlato, kar se sveti
Priscilla se je namreč zaljubila v svojega inštruktorja karateja in pevca zapustila leta 1972. Čeprav jo je Elvis ves čas varal, je ponorel, ko je izvedel za njeno prevaro. Po ločitvi je vedno pogosteje jemal tablete, postajal vedno bolj izoliran od ljudi in celo najbližjih prijateljev ter se hkrati vztrajno redil. Vsi, ki so uživali sadove njegovega dela, so imeli veliko izgubiti, če bi Elvis zaključil kariero. Zdravila, ki jih je jemal, so močno vplivala na njegovo zdravje, razpoloženje in tudi odrske nastope, a jih je nujno potreboval. Kljub temu mu je še vedno uspelo posneti kar nekaj hitov in pel na razprodanih koncertih. Včasih je na odru ostal manj kot uro in nerazumljivo momljal, drugje sploh ni prišel do odra, pač pa je ostal v hotelu.
Postajal je karikatura energičnega zapeljivca, ki je osvojil svet. Zadrževal se je v Gracelandu in bral duhovne knjige. Vedno težje je sprejemal svoj videz, bil je precej obilen in hitro utrujen, nesposoben predstav, kakršne je občinstvo zahtevalo, zato je bil na odru živčen, z gromozansko tremo, spet je veliko jecljal. Plošče, ki so jih prodajali, so bile večinoma posnete v živo, saj so ga le stežka motivirali za studijska snemanja, na katera je bodisi zamujal bodisi ni prišel, zelo hitro pa je izgubljal koncentracijo. Imel je tudi povečano srce, kar naj bi poslabšala še uporaba drog in zdravil. Njegov bratranec se spominja, da je začel razvijati številne fobije; bal se je ljudi, bacilov, vseh prihodnjih dogodkov, strah ga je bilo skoraj vsega. »Ko sem bil otrok, sem bil velik sanjač,« se je pogosto spominjal.
Povrhu je nekaj njegovih nekdanjih prijateljev, ki so jim novinarji nadeli ime Memphis Mafia, napisalo knjigo o njem in izdajstvo ga je zlomilo. 17. avgusta 1977 naj bi začel novo turnejo, a ga je dan poprej njegova zaročenka Ginger Alden našla na tleh kopalnice. Elvis Presley je umrl na svojem domu v Gracelandu, skorajda pozabljen od sveta. Izmed vseh hollywoodskih kolegov se je pogreba udeležila le Ann-Margret, njegova nekdanja ljubimka, čeprav je bil pogreb mednarodni dogodek, o katerem je dal izjavo celo tedanji predsednik ZDA Jimmy Carter. Pogreba se je udeležila tudi Priscilla, mala Lisa Marie pa je takrat štela devet let. Ker so njegovo telo večkrat poskušali ukrasti iz groba, so ga s pokopališča preselili na posestvo v Gracelandu. Elvis je še danes eden in edini, njegov vpliv pa je viden še danes. A ni vse zlato, kar se sveti. »Sloves je eno,« je nekoč dejal sam. »Človek za tem imidžem pa je nekaj drugega. In verjemite mi, da je zelo težko izpolniti pričakovanja, ki jih imajo ljudje o tebi zaradi imidža.«
