Znanstveniki odkrili nenavadno povezavo med avtizmom, pogostimi vnetji ušes ter težavami z grlom in nosom
Pogoste okužbe ušes ter težave z nosom in grlom pri otrocih so lahko povezane z avtizmom, kaže raziskava, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Strokovnjaki pravijo, da je njihova obsežna študija pri otrocih, ki so zbolevali za okužbami, odkrila povezavo med simptomi, kot so dihanje skozi usta, smrčanje, puljenje in vstavljanje prstov v ušesa ter rdeča ušesa in slab sluh in glavnimi značilnostmi avtizma z diagnozo avtizma.
Našli so tudi dokaze o povezavi med gnojnim izcedkom ali lepljivo sluzjo iz ušes in avtizmom ter nepovezanim govorom.
Ekipa strokovnjakov je poudarila, da njihova študija, objavljena v reviji BMJ Open, ne dokazuje, da ta stanja povzročajo avtizem ali da je pri otrocih z avtizmom večja verjetnost, da bodo razvili ta stanja.
Prejšnje študije so prav tako pokazale na povezavo med temi vrstami okužb in avtizmom.
Dr. Amanda Hall, znanstvenica na medicinski šoli v Bristolu in profesorica avdiologije na univerzi Aston, je dejala, da nam ta študija, kot je bila izvedena, ne more trditi, ali obstaja vzročni vpliv ali ne.
»Mislim, da to prispeva k že dolgo poročanim ugotovitvam v literaturi, da imajo otroci z avtizmom drugačno zdravstveno zgodovino kot otroci, ki niso avtisti. Zgodovina bolezni, vključno z vnetji ušes in še več, je pri avtističnih otrocih drugačna kot pri otrocih, ki nimajo avtizma,« je dejala.
Dejala je še, da je skupina ugotovila, da so pogosti simptomi vnetij ušes in zgornjih dihalnih poti pogostejši pri otrocih z naknadno diagnozo avtizma ali visokimi stopnjami avtističnih lastnosti.
Simptomi zelo pogosti v otroštvu
Vendar pa je pomembno tudi omeniti, da so ti ORL (ušesa, nos in grlo) simptomi zelo pogosti v otroštvu, in da večini otrok, ki imajo te simptome, ni diagnosticiran avtizem, je dejala.
Na primer, od skupine približno 1.700 otrok, ki so smrčali pri 30 mesecih, jih večina (1.660 otrok) kasneje ni dobila diagnoze avtizma.
Povedala je še, da je njeno sporočilo staršem avtističnih otrok, naj se »posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom ali pediatrom, če jih skrbi otrokovo uho in sluh«.
Znanstveniki so uporabili podatke iz dolgoletne študije Children Of The 90s, znane tudi kot Avon Longitudinal Study Of Parents And Children, ki je spremljala otroke od rojstva.
Preučevali so podatke o več kot 10.000 majhnih otrocih, ki so jih pozorno spremljali v prvih štirih letih življenja.
Njihove matere so med 18. in 42. mesecem izpolnjevale tri vprašalnike, v katerih so beležile pogostost različnih znakov in simptomov, povezanih z zgornjimi dihali ter težavami z ušesi in sluhom.
Izpolnili tudi vprašalnike
Izpolnili so tudi tri vprašalnike, ko so bili njihovi otroci stari nekaj več kot tri, skoraj šest in devet let.
Namenjeni so ugotavljanju skladnosti govora, socialnih in komunikacijskih težav, ponavljajočega se in nenormalnega vedenja ter družabnosti – lastnosti, ki so povezane z avtizmom.
Uporabljena je bila tudi dokumentacija, s katero je bila postavljena diagnoza avtizem.
Vprašanja, ki so jih zastavljale matere, so vključevala »Ali je vašega dojenčka bolelo uho?«, »Ali diha skozi usta in ne skozi nos?« in »Ali vlečejo, praskajo ali tiščijo ušesa?«
Skupaj 177 otrok v študiji je imelo verjetno diagnozo avtizma. Tudi ko so upoštevali 10 možnih okoljskih dejavnikov, se ugotovitve niso spremenile. Na primer, otroci z gnojnim izcedkom ali lepljivo sluzjo iz ušes so imeli pri 30 mesecih več kot trikrat večjo verjetnost za avtizem, tisti z izgubo sluha med prehladom pa več kot dvakrat večjo verjetnost.
