Zgodnje zdravljenje zmanjša zaplete

Imate vseskozi občutek žeje? Nehote zelo hitro izgubljate telesno težo? Pogosteje urinirate? Če se vse te težave pojavijo hkrati, so morda znak previsokega krvnega sladkorja. Sladkorna bolezen tipa 1 se pojavi v otroštvu in mladosti oziroma do 30. leta starosti. Na Zvezi društev diabetikov Slovenije razložijo, da je sladkorna bolezen tipa 1 avtoimuna bolezen.


»Osnova je najverjetneje nesrečna kombinacija dedne zasnove. Verjetnost, da zboli otrok, čigar eden od staršev je diabetik, je od 2- do 5-odstotna; če sta diabetika oba od staršev, je verjetnost, da bo diabetik tudi on, 30-odstotna,« zapišejo in še, da je zdravljenje z inzulinom nujno vse od pojava bolezni. »Inzulin je treba z injekcijami nadomeščati do konca življenja.«
 

Izgubljamo kilometre

Poznamo tudi sladkorno bolezen tipa 2, ki je pogostejša, ima jo približno 90 odstotkov diabetikov. »Ne gre za pomanjkanje inzulina, ampak za odpor proti njegovemu delovanju (lahko ga je celo preveč),« pojasnjujejo v društvu. Če začnejo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 opažati težave oziroma jih nanje opozori telo, je pri bolezni tipa 2 največji problem v tem, da je lahko krvni sladkor (pre)visok več let, a ne toliko, da bi človek to zaznal. »Posameznikom nekoliko previsoke vrednosti krvnega sladkorja ne povzročajo težav, čeprav tihe začetne poškodbe na žilju že nastajajo. Težave po navadi zazna šele, ko je krvni sladkor že zelo visok, prek 10 mmol/l, kar se lahko zgodi šele čez nekaj let,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).


»Nedopustne so ugotovitve, da jih polovica ne ve za svojo bolezen. Še več, tisti, ki imajo diagnostično potrjeno sladkorno bolezen, krvni sladkor jemljejo kot nekaj nenevarnega. Ključno je pravočasno odkrivanje in pravočasno zdravljenje bolezni. V prvih letih bolezni izgubljamo kilometre, da lahko na koncu lovimo pomembne milimetre,« je pred svetovnim dnevom sladkorne bolezni jasen dr. Aleš Skvarča, dr. med., zdravnik diabetolog, specialist interne medicine iz UKC Ljubljana.


»Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, ko je delovanje beta celic trebušne slinavke še vedno dobro ohranjeno, lahko prehodno zadošča prilagoditev prehrane, gibanja oziroma telesne teže. Glede na napredujoče propadanje beta celic pa je slej ko prej potrebno zdravljenje z zdravili, ki delujejo prek različnih mehanizmov,« razložijo na NIJZ in še, da ko enkrat učinki teh zdravil izzvenijo, tudi pri sladkorni bolezni tipa 2 bolnik potrebuje zdravljenje z inzulinom. »Poleg uravnavanja krvnega sladkorja pa vsi vsekakor potrebujejo tudi zdravljenje previsokega krvnega tlaka in maščob/holesterola.«
 

Zdrava prehrana in gibanje

Je mogoče nastanek sladkorne bolezni tipa 2 preprečiti? Odgovor je pritrdilen, a le pod pogojem, da vseskozi skrbimo za ustrezno prehrano in gibanje. »Z zdravim načinom življenja, predvsem s skrbjo za telesno težo in rednim gibanjem, lahko njen pojav odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje, s čimer lahko preprečimo kasnejše zaplete v razvoju bolezni. Načinov preprečevanja sladkorne bolezni tipa 1 žal še ne poznamo,« pravijo na NIJZ.


Skrb za hrano in gibanje sta glavna sestavna dela uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni. Bolnikom svetujejo vsaj 150 minut aerobne telesne dejavnosti (od 50 do 70 odstotkov maksimalne srčne frekvence) na teden ali vsaj 90 minut anaerobne vaje na teden (od 70 do 85 maksimalne srčne frekvence). »Telesna dejavnost mora biti enakomerno razporejena prek vsaj treh dni v tednu, med dvema vadbama naj ne mineta več kot dva dneva brez dejavnosti. Ugodni učinki telesne dejavnosti v dveh dneh že izzvenijo,« pojasnijo na NIJZ in še, da ena daljša telesna dejavnost na teden ne more nadomestiti vsakodnevnega gibanja.


Če sladkorne bolezni ne zdravimo, lahko posamezniku grozijo številni zdravstveni zapleti. »Sladkorni bolniki večinoma ne umirajo zaradi sladkorja kot takšnega, ampak zaradi zapletov, ki jih ta bolezen povzroča. To je pogost pojav zlasti pri diabetikih tipa 2, ki umirajo zaradi srčnega infarkta, pogosto imajo zaplete z žilami na nogah in vsem, kar iz tega sledi. Če bolezen pravočasno prepoznamo, jo obravnavamo in zdravimo, lahko takim ljudem podaljšamo kakovostno življenje,« je poudaril prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.


Bolezen lahko povzroči okvaro drobnih žil in notranje stene velikih žil. Tako poškoduje očesno ozadje, ledvica, oživčenje ter zmanjša prekrvitev možganov, srčne mišice in nog. Sočasna okvara prekrvavitve in oživčenja nog lahko skupaj z okužbo privede do amputacije dela spodnje okončine.