Žensko srce je drugačno kot moško
Srčni infarkt je bolezen, zaradi katere umre največ ljudi. Pri ženskah je mnogo bolj smrtonosen kot pri moških, pa tudi znaki so drugačni. 56-letna učiteljica razrednega pouka Tatjana Lazar, po rodu Bohinjka, ki že tri desetletja živi v Ljubljani, ga je doživela pred sedmimi leti, in to v razredu, med jutranjim varstvom. Ni se zavedala, da doživlja infarkt, preživela je le po zaslugi učenke, ki je takoj stekla po pomoč. Začela se je slabo počutiti. Po nekaj minutah jo je prešinilo hudo tiščanje v prsih, kot bi se ji nekaj uleglo nanje, nato jo je oblil mrzel pot in ni mogla več govoriti. »A niti sanjalo se mi ni, da gre za infarkt. Ko je moja učenka šla po pomoč, so me odpeljali do zbornice, nato sem odklonila, da bi klicali 112, in sem hotela iti samo domov, se malo spočit. To bi bila največja napaka, saj me zdaj zagotovo ne bi bilo več med živimi. Hči je takoj poklicala 112,« pripoveduje. Zdravnik ji je dejal, da bi čez pet minut umrla, če je ne bi tako hitro pripeljali v bolnišnico.
Opazujmo svoje telo
Čeprav je že pred infarktom živela zdravo, se je po njem Lazarjeva še bolj posvetila skrbi za zdravje, poleg tega pa se kot članica Koronarnega kluba Ljubljana trudi svojo izkušnjo deliti z drugimi in tako opozarjati na tveganje za srčni infarkt. Z njo smo se tokrat pogovarjali predvsem o razlikah med moškim in ženskim srcem.
1. Neobičajna utrujenost (lahko traja več dni ali iznenada mine).
2. Motnje spanja in občutek tesnobe (anksioznost).
3. Kratka sapa.
4. Vročinski oblivi.
5. Prebavne motnje.
6. Bolečine v zgornjem delu hrbta, v ramenih in čeljusti.
7. Bolečina in tiščanje v prsih, ki se morda širi v roke.
V svojem novem življenju po infarktu je opazila, da so opozorilni znaki pri ženskah mnogokrat spregledani, saj jih zdravniki pogosto odpravijo, češ da gre za menopavzo, napad tesnobe, preobilico stresa ali težave psihosomatskega izvora. »Zato je zelo pomembno, da ženske vsaj okoli 50. leta starosti postanemo še bolj pozorne in se naučimo opazovati svoje telo ter gremo takoj do zdravnika, če mislimo, da je z nami kaj narobe. To naj velja predvsem za tiste, katerih starši so imeli že pred 50. letom ali tudi pozneje kakršen koli srčno-žilni dogodek. Vse prevečkrat se znake infarkta zamenja za menopavzne. »
1. Bolečina in tiščanje v prsih, kot bi se nekdo usedel na prsni koš.
2. Neprijeten občutek v zgornjem delu telesa (prsni koš, roke, rame, zgornji del hrbta, vrat, čeljust).
3. Hiter in nepravilen utrip srca.
4. Prebavne motnje.
5. Pomanjkanje zraka tudi ob mirovanju (občutek, da ne vdihneš dovolj zraka).
6. Vrtoglavica in občutek, da se boš onesvestil.
7. Mrzel pot.
Utrujenost, tesnoba
Lazarjeva ni imela prav nobenega opozorilnega znaka, morda je bila prej nekoliko bolj utrujena, spominja se tudi nenavadne bolečine v nogah, ki je hitro minila. Sicer pa je živela zdravo, veliko je hodila v gore in tekla, prehranjevala se je raznovrstno, ni kadila ali pila. Zanimivo, 14 dni pred infarktom je šla na test hoje in dosegla najboljši rezultat, pa tudi počutila se je odlično. Zgodnji znaki, ki napovedujejo srčni infarkt, se pojavijo le pri polovici ljudi, pri večini (okoli 85 odstotkov) pa šele okoli dve uri pred zastojem.
Sprva gre za šibkejšo bolečino in občutek nelagodja v prsnem košu, ki ga spremljajo tudi šibkejše bolečine v ramenih, vratu in čeljusti. Oseba, pri kateri nastaja srčni infarkt, se začne znojiti, lahko ji postane slabo in celo bruha, začnejo se težave z dihanjem, omotica in tesnoben občutek. Vendar pa je ena od medicinskih raziskav pokazala, da se znaki zelo močno razlikujejo pri moških in ženskah. Medtem ko moški kot najhujši in najpogostejši znak infarkta začutijo tiščanje v prsih in bolečino, pa ženske pogosteje začutijo neobičajno utrujenost, motnje spanja in občutek tesnobe.
Bolje je, da greš desetkrat brez potrebe na urgenco kot pa enkrat prepozno.
Tveganje za infarkt se izrazito poveča predvsem pri ženskah v menopavzi, saj takrat raven hormona estrogena začne upadati. Znano pa je, da ta ščiti tudi srce in žile. Zelo visoko tveganje je pri ženskah, ki ob menopavzi doživljajo vročinske oblive, tako imenovane valunge. V raziskavi se je namreč izkazalo, da so ti menopavzni oblivi lahko povezani z okvarjenimi arterijami in slabšim krvožilnim obtokom, saj so v skupini žensk s srčno-žilnimi boleznimi imele bolj izrazito obolenje prav tiste, ki so poročale tudi o povečanem številu vročinskih oblivov. Tatjana Lazar opozarja, naj ljudem ne bo nerodno poklicati na pomoč, tudi če jim bodo pozneje povedali, da je šlo le za napad tesnobe. »Nedavno sem bila pri zdravniku, ki mi je lepo rekel, da je bolje, da greš desetkrat brez potrebe na urgenco kot pa enkrat prepozno. To je še kako res.«
