Železo nas zalaga z energijo
Ta dragoceni mineral med drugim krepi naš imunski sistem, potrebujemo ga za delovno učinkovitost; telo ga ne proizvaja samo.
Odpri galerijo
Med karanteno bodimo še skrbnejši pri izbiri živil. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Šolarji so doma, prav tako večina delovne populacije v državi, delo na daljavo pa lahko od nas terja še več koncentracije in energije kakor sicer. Prav zato je ključno, da se redno oskrbujemo z ustreznimi živili, pri tem pa organizem hranimo s snovmi, ki bodo okrepile naš imunski sistem in nam zagotavljale zdravje.
Na jedilniku nikakor ne sme manjkati živil, bogatih z železom. To je namreč mineral, ki ga telo nujno potrebuje za ustrezno delovanje, pojasnjuje Milan Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije: »Je pomemben kofaktor pri prenosu kisika po krvi, saj veže kisik na hemoglobin v rdečih krvničkah, sodeluje pri celičnem dihanju in presnovi aminokislin, maščob, alkohola, vitamina A in sulfitov ter v številnih drugih reakcijah. Železo je sestavni del mioglobina, druge krvne molekule, ki kisik prenaša po mišicah.«
Če vnos železa dlje zanemarjamo, tvegamo slabokrvnost oziroma anemijo, to pa spremljajo utrujenost, zasoplost, apatičnost in splošno pomanjkanje energije, seveda vpliva na delovno zmogljivost. »Prav tako je motena termoregulacija, imunski sistem je oslabljen,« pristavlja sogovornik in poudarja, da naše telo železa ne more proizvajati samo, zato ga je treba zaužiti s hrano: »Novorojenčki, majhni otroci, ženske od pubertete do menopavze zaradi menstruacije, aktivni športniki, starostniki in bolniki po okrevanju ter krvodajalci pa vsak dan potrebujejo še večje količine železa kot preostali. Tudi ženske v nosečnosti imajo potrebo po njem dvakrat večjo kot sicer.«
Razlogov za pomanjkanje železa je veliko, krivi so lahko krvavitve iz prebavil, sečil, rodil, rast, nosečnost in dojenje, lahko so v ozadju motena absorpcija železa iz prebavil zaradi spremljajočih kroničnih bolezni ali kirurškega zdravljenja, jemanje določenih vrst zdravil, med rizične skupine spadajo tudi starostniki ter vegetarijanci in vegani. »Sploh ti morajo zelo paziti, da potrebe po tem mineralu pokrijejo s pomočjo prehranskih dopolnil,« svetuje Golub. Priporočeni dnevni vnos železa za odraslega človeka je 14 mg: »Toliko ga v telo vnesemo, na primer, če čez dan zaužijemo skodelico ali 180 g kuhane špinače, 30 g ovsenih kosmičev, eno jajce (68 g), 40 g sojinega sira in na primer telečji zrezek (150 g). Glavni vir železa v prehrani so žita in žitni izdelki, tudi kruh, meso in mesni izdelki, ribe, stročnice, zelenjava in sadje.« Odlični so še suho sadje, drobovina, mehkužci, pravi kakav in temna čokolada, z dnevnega repertoarja pa kar največkrat črtamo kofein, tein, alkohol, sladkor ter procesirano in vnaprej pripravljeno hrano. »Ob sumu na slabokrvnost vas bo izbrani zdravnik najprej napotil v laboratorij, nato pa določil načrt zdravljenja,« sklene predsednik Lekarniške zbornice Slovenije.
Na jedilniku nikakor ne sme manjkati živil, bogatih z železom. To je namreč mineral, ki ga telo nujno potrebuje za ustrezno delovanje, pojasnjuje Milan Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije: »Je pomemben kofaktor pri prenosu kisika po krvi, saj veže kisik na hemoglobin v rdečih krvničkah, sodeluje pri celičnem dihanju in presnovi aminokislin, maščob, alkohola, vitamina A in sulfitov ter v številnih drugih reakcijah. Železo je sestavni del mioglobina, druge krvne molekule, ki kisik prenaša po mišicah.«
Tudi krvodajalci potrebujejo večje zaloge železa.
Če vnos železa dlje zanemarjamo, tvegamo slabokrvnost oziroma anemijo, to pa spremljajo utrujenost, zasoplost, apatičnost in splošno pomanjkanje energije, seveda vpliva na delovno zmogljivost. »Prav tako je motena termoregulacija, imunski sistem je oslabljen,« pristavlja sogovornik in poudarja, da naše telo železa ne more proizvajati samo, zato ga je treba zaužiti s hrano: »Novorojenčki, majhni otroci, ženske od pubertete do menopavze zaradi menstruacije, aktivni športniki, starostniki in bolniki po okrevanju ter krvodajalci pa vsak dan potrebujejo še večje količine železa kot preostali. Tudi ženske v nosečnosti imajo potrebo po njem dvakrat večjo kot sicer.«
Priporočeni dnevni vnos železa za odraslega človeka je 14 mg.
Razlogov za pomanjkanje železa je veliko, krivi so lahko krvavitve iz prebavil, sečil, rodil, rast, nosečnost in dojenje, lahko so v ozadju motena absorpcija železa iz prebavil zaradi spremljajočih kroničnih bolezni ali kirurškega zdravljenja, jemanje določenih vrst zdravil, med rizične skupine spadajo tudi starostniki ter vegetarijanci in vegani. »Sploh ti morajo zelo paziti, da potrebe po tem mineralu pokrijejo s pomočjo prehranskih dopolnil,« svetuje Golub. Priporočeni dnevni vnos železa za odraslega človeka je 14 mg: »Toliko ga v telo vnesemo, na primer, če čez dan zaužijemo skodelico ali 180 g kuhane špinače, 30 g ovsenih kosmičev, eno jajce (68 g), 40 g sojinega sira in na primer telečji zrezek (150 g). Glavni vir železa v prehrani so žita in žitni izdelki, tudi kruh, meso in mesni izdelki, ribe, stročnice, zelenjava in sadje.« Odlični so še suho sadje, drobovina, mehkužci, pravi kakav in temna čokolada, z dnevnega repertoarja pa kar največkrat črtamo kofein, tein, alkohol, sladkor ter procesirano in vnaprej pripravljeno hrano. »Ob sumu na slabokrvnost vas bo izbrani zdravnik najprej napotil v laboratorij, nato pa določil načrt zdravljenja,« sklene predsednik Lekarniške zbornice Slovenije.
