DOJENJE
Zdrava mamica, zdrav otrok
Dojenje otroku zagotavlja popolno prehrano, pri tem pa ne obremenjuje družinskega proračuna in omogoča enak začetek življenja vsem, so poudarjali strokovnjaki ob tednu dojenja in opozorili na pomen ustreznega prehranjevanja nosečnic in doječih mater.
Odpri galerijo
Ranljivim skupinam med pandemijo zagotovimo dodatno podporo.
Prvi teden avgusta je v več kot 150 državah po svetu posvečen dojenju, letošnji je potekal pod geslom Zaščita dojenja – skupna odgovornost, poudarjal pa je vlogo dojenja pri preživetju, zdravju in dobrem počutju vseh ter nujnost zaščite dojenja po vsem svetu.
Dojenje otroku zagotavlja popolno prehrano, pri tem pa ne obremenjuje družinskega proračuna in omogoča enak začetek življenja vsem; materam prinaša boljše zdravje, preprečuje podhranjenost otrok po vsem svetu, zagotavlja varno prehranjevanje in zmanjšuje pojav revščine, obenem pa varuje okolje. V izrednih razmerah, kot je trenutno pandemija covida-19, je še posebno pomembno, da smo pozorni na ranljive družine z dojenčki, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: ne glede na to, ali so otroci dojeni ali hranjeni z mlečnimi nadomestki, mora njihova prehrana ustrezati razvojnim potrebam.
Matere oziroma starši v takih okoliščinah navadno potrebujejo več pomoči, da bi zmogli dobro poskrbeti za kakovostno prehrano otrok, zato naj bo solidarnost še naprej na prvem mestu. Za kakovostno dojenje je torej nujna podpora okolice, bodoči starši jo potrebujejo že od nosečnosti naprej, ko se pripravljajo na naraščaj, v porodnišnici, ko se učijo ravnanja z novim družinskim članom in se mamice preizkušajo v dojenju, doma, ko si mora nova družina zagotoviti zasebnost, da se privadi na nov življenjski tempo, in pozneje v vseh družbenih sferah, ki morajo mamico podpirati pri dojenju tako dolgo, kot si želi otroka hraniti s svojim mlekom.
Zgodbe o neprizanesljivih delodajalcih in kritični okolici so namreč še vedno prepogoste, zato strokovnjaki ob svetovnem tednu dojenja po svetu pozivajo k strpnosti, toplini in razumevanju.
A da bo mamica uspešno dojila, se mora tudi sama ustrezno prehranjevati, poudarjajo na NIJZ, kjer so strnili nekaj nasvetov za dobro počutje nosečnic in mamic; jasno je, da imajo mlade ženske, ki so optimalno hranjene in dobrega zdravja, več možnosti, da bodo rodile zdrave otroke in jih bodo tudi uspešno dojile.
Pri nosečnicah je namreč neustrezna prehrana, povrhu še v kombinaciji s kajenjem, lahko vzrok za nižjo porodno težo novorojenčka, zato dodatna pozornost temu področju nikakor ni odveč. Kot svetujejo strokovnjaki, je treba v jedi uživati, se prehranjevati redno in izbirati pestro prehrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora ter veliko polnovrednih žit in žitnih izdelkov. Večkrat na dan je treba uživati raznovrstno zelenjavo in sadje, če je le mogoče sezonsko in lokalno ter pridelano do narave in človeka prijazno.
Maščob in mastnih živil naj bo čim manj, pri pripravi jedi je priporočljivo izmenično uporabljati različna olja. Mastno meso ter slane in mastne mesne izdelke nadomestite s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom, polagajo na srce nosečnicam in mamicam, najmanj dvakrat na teden je treba uživati ribe, enkrat ali dvakrat pa naj bo jedilnik brezmesni. Vsak dan priporočajo manj mastno mleko in izdelke, hrana naj bo manj slana, soli pri mizi ni treba dodajati. Omejite uživanje sladkorja in živil z dodanim sladkorjem, kot so sladki prigrizki, slaščice, sladki pekovski izdelki in sladke pijače, še svetujejo, izogibajte se alkoholu in pijte veliko navadne ali mineralne vode ter nesladkanega čaja. Tudi sama priprava jedi je pomembna, saj je treba v živilih ohraniti čim več pomembnih hranilnih snovi. Priporočljivi postopki toplotne obdelave hrane so kuhanje v sopari, dušenje z manjšo količino olja in dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode. In še, telesna dejavnost je nujna, da se ohranja primerna telesna masa, še svetujejo strokovnjaki z NIJZ.
Potrebe po prehranskih dodatkih ni, še pojasnjujejo, po posvetu z zdravnikom šele takrat, ko z uravnoteženo prehrano ni mogoče doseči ustreznega prehranskega statusa. V okvirčkih pa še nekaj nasvetov o nepogrešljivih gradnikih zdravega prehranjevanja v času pričakovanja in med dojenjem.
B12
Dojenje otroku zagotavlja popolno prehrano, pri tem pa ne obremenjuje družinskega proračuna in omogoča enak začetek življenja vsem; materam prinaša boljše zdravje, preprečuje podhranjenost otrok po vsem svetu, zagotavlja varno prehranjevanje in zmanjšuje pojav revščine, obenem pa varuje okolje. V izrednih razmerah, kot je trenutno pandemija covida-19, je še posebno pomembno, da smo pozorni na ranljive družine z dojenčki, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: ne glede na to, ali so otroci dojeni ali hranjeni z mlečnimi nadomestki, mora njihova prehrana ustrezati razvojnim potrebam.
Vitamin B12Vsebujejo ga živila živalskega izvora, kot so jetra, rdeče meso, drobovina, ribe, mleko in mlečni izdelki ter jajca. Z vitaminom B12 so obogatena živila s sojo in drugi rastlinski napitki ter žita za zajtrk. Nosečnice in doječe matere, ki ne dosegajo priporočil glede prehranskega vnosa vitamina B12, lahko prehrano po posvetu dopolnjujejo z obogatenimi živili in/ali prehranskimi dodatki.
Matere oziroma starši v takih okoliščinah navadno potrebujejo več pomoči, da bi zmogli dobro poskrbeti za kakovostno prehrano otrok, zato naj bo solidarnost še naprej na prvem mestu. Za kakovostno dojenje je torej nujna podpora okolice, bodoči starši jo potrebujejo že od nosečnosti naprej, ko se pripravljajo na naraščaj, v porodnišnici, ko se učijo ravnanja z novim družinskim članom in se mamice preizkušajo v dojenju, doma, ko si mora nova družina zagotoviti zasebnost, da se privadi na nov življenjski tempo, in pozneje v vseh družbenih sferah, ki morajo mamico podpirati pri dojenju tako dolgo, kot si želi otroka hraniti s svojim mlekom.
Esencialne maščobne
kislineNajdemo jih v rastlinskih oljih in oreščkih, vsaj dvakrat na teden pa je treba uživati ribe, od tega vsaj enkrat mastne morske ribe (sardine, slanik, skuša, losos, tuna v konzervi). Večje ribe roparice (morski pes, mečarica, tudi fileji večjih tun) niso priporočljive. Nosečnice in doječe matere, ki ne dosegajo teh priporočil ali rib ne uživajo, lahko po posvetu z zdravnikom dopolnjujejo vnos s pripravki.
Zgodbe o neprizanesljivih delodajalcih in kritični okolici so namreč še vedno prepogoste, zato strokovnjaki ob svetovnem tednu dojenja po svetu pozivajo k strpnosti, toplini in razumevanju.
Raznovrstna in kakovostna živila
A da bo mamica uspešno dojila, se mora tudi sama ustrezno prehranjevati, poudarjajo na NIJZ, kjer so strnili nekaj nasvetov za dobro počutje nosečnic in mamic; jasno je, da imajo mlade ženske, ki so optimalno hranjene in dobrega zdravja, več možnosti, da bodo rodile zdrave otroke in jih bodo tudi uspešno dojile.
ŽelezoVsebujejo ga zelenjava (rdeča pesa, špinača, brokoli, ohrovt itd.) in sadje (borovnice, slive, robide, suho sadje), orehi, lešniki, žita in izdelki iz njih, meso in mesni izdelki, jajčni rumenjak in stročnice. Nosečnice in matere novorojenčkov naj se glede preskrbe z železom posvetujejo z izbranim ginekologom ali zdravnikom.
Pri nosečnicah je namreč neustrezna prehrana, povrhu še v kombinaciji s kajenjem, lahko vzrok za nižjo porodno težo novorojenčka, zato dodatna pozornost temu področju nikakor ni odveč. Kot svetujejo strokovnjaki, je treba v jedi uživati, se prehranjevati redno in izbirati pestro prehrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora ter veliko polnovrednih žit in žitnih izdelkov. Večkrat na dan je treba uživati raznovrstno zelenjavo in sadje, če je le mogoče sezonsko in lokalno ter pridelano do narave in človeka prijazno.
Vitamin DNajdemo ga v ribjem olju, jajčnem rumenjaku, mlečnih izdelkih, jetrih, z D-vitaminom obogatenih živilih. Poleg uživanja uravnotežene prehrane naj se nosečnice in doječe matere od oktobra do aprila posvetujejo z izbranim ginekologom ali zdravnikom glede spremljanja serumskih vrednosti vitamina D in najbolj primernega nadomeščanja ob morebitnem pomanjkanju.
Maščob in mastnih živil naj bo čim manj, pri pripravi jedi je priporočljivo izmenično uporabljati različna olja. Mastno meso ter slane in mastne mesne izdelke nadomestite s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom, polagajo na srce nosečnicam in mamicam, najmanj dvakrat na teden je treba uživati ribe, enkrat ali dvakrat pa naj bo jedilnik brezmesni. Vsak dan priporočajo manj mastno mleko in izdelke, hrana naj bo manj slana, soli pri mizi ni treba dodajati. Omejite uživanje sladkorja in živil z dodanim sladkorjem, kot so sladki prigrizki, slaščice, sladki pekovski izdelki in sladke pijače, še svetujejo, izogibajte se alkoholu in pijte veliko navadne ali mineralne vode ter nesladkanega čaja. Tudi sama priprava jedi je pomembna, saj je treba v živilih ohraniti čim več pomembnih hranilnih snovi. Priporočljivi postopki toplotne obdelave hrane so kuhanje v sopari, dušenje z manjšo količino olja in dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode. In še, telesna dejavnost je nujna, da se ohranja primerna telesna masa, še svetujejo strokovnjaki z NIJZ.
Folna kislinaVsak dan priporočajo manj mastno mleko in izdelke, hrana naj bo manj slana, soli pri mizi ni treba dodajati.
Potrebe po prehranskih dodatkih ni, še pojasnjujejo, po posvetu z zdravnikom šele takrat, ko z uravnoteženo prehrano ni mogoče doseči ustreznega prehranskega statusa. V okvirčkih pa še nekaj nasvetov o nepogrešljivih gradnikih zdravega prehranjevanja v času pričakovanja in med dojenjem.
