ONESNAŽEN

Zaradi zraka lahko zbolimo: glavni onesnaževalci so radon, tobačni dim in kemikalije

Če je onesnažen, lahko razvijemo kronične težave.
Fotografija: Poskrbimo, da so prostori v našem domu pa tudi v službi dobro prezračeni. FOTO: Kitzcorner/Getty Images
Odpri galerijo
Poskrbimo, da so prostori v našem domu pa tudi v službi dobro prezračeni. FOTO: Kitzcorner/Getty Images

Da nam onesnažen zrak škodi, je dejstvo. Dejstvo je tudi, da zaradi najrazličnejših škodljivih vplivov, kot so izpušni plini na cestah ali emisije iz najrazličnejše industrije, zrak ni onesnažen le zunaj, temveč tudi v zaprtih prostorih. Torej v našem stanovanju, našem domu, kjer se po navadi počutimo najbolj varne.

Tudi vonj čistil ni nedolžen. FOTO: Rawpixel/Getty Images
Tudi vonj čistil ni nedolžen. FOTO: Rawpixel/Getty Images

Zrak v zaprtih prostorih, v pisarnah, kjer večina preživi največ časa čez dan, in doma, ni povsem nenevaren za naš organizem. Že pred časom so ameriški znanstveniki z bostonske univerze v eni od raziskav ugotovili, da je bila v krvi zaposlenih, ki so dobršen del časa preživeli v zaprtem prostoru pisarne, občutno višja vrednost kemikalij, kot so pričakovali. V študijah ameriške agencije za varstvo okolja so dokazali, da je zrak v stavbah pogosto od dva- do petkrat bolj onesnažen kot tisti na prostem.

Škodljivi vplivi

Po podatkih zveze potrošnikov so med desetimi najpogostejšimi onesnaževalci zraka v naših stanovanjih oziroma zaprtih prostorih radon, tobačni dim, plesen, ogljikov monoksid, dušikov oksid, organski plini, nanodelci, formaldehid, pesticidi in azbest. Nedavne študije kažejo, da so lahko nekateri nevarni onesnaževalci v zaprtih prostorih prisotni v višjih koncentracijah kot v zunanjem zraku.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije po svetu vsako leto umre okoli 4,3 milijona ljudi zaradi izpostavljenosti onesnaževalom v notranjem zraku. Škodljivi vplivi onesnaženega notranjega zraka na zdravje ljudi so številni. »Kratkotrajna izpostavljenost onesnaževalom v notranjem zraku običajno povzroči le nelagodje in si večina ljudi opomore takoj, ko je vir onesnaženja odstranjen. Vseeno se lahko pojavijo nekatere bolezni. Vzroki teh so lahko znani, kot je npr. bakterija legionela pri legionarski bolezni. Včasih pa vzroka bolezni ne ugotovimo, takrat govorimo o sindromu bolne stavbe (angl. sick building syndrome),« pravijo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Pri sindromu bolne stavbe zdravstvene težave, kot so glavobol, problemi z zbranostjo, suho žrelo, suhe oči, draženje sluznic, slabost, zaznamo v času zadrževanja v stavbi. Pravega vzroka za slabo počutje ne moremo ugotoviti, kaže pa, da je v povezavi s prezračevalnimi in klimatskimi napravami, sproščanjem kemikalij iz različnih materialov, ogrevanjem, prisotnostjo plesni v notranjem okolju, pojasnijo strokovnjaki na NIJZ. Ko stavbo zapustimo, težave izzvenijo. Če je izpostavljenost dolgotrajna, lahko nekatera onesnaževala povzročijo bolezni, ki se pojavijo veliko pozneje. Privede lahko do bolezni dihal, kot so astma in alergije, kronična obstruktivna pljučna bolezen in pljučni rak, lahko pa prizadene tudi druge organe oziroma dele telesa.

Kaj lahko storimo

Z nekaterimi splošnimi ukrepi lahko precej zmanjšamo onesnaženost zraka v zaprtih prostorih. Strokovnjaki svetujejo, da v zaprtih prostorih ne kadimo. Poskrbimo, da so prostori v našem domu pa tudi v službi dobro prezračeni. Zračimo po od pet do deset minut večkrat na dan, zlasti med kuhanjem in po njem ter po prhanju.

Redno vzdržujmo plinske naprave, vlažilnike zraka in ustrezno vlažnost v prostoru. Za varnost proti pojavom plesni naj bi bila vlažnost zraka v zaprtem prostoru med 40 in 60 odstotki. Pazljivi bodimo tudi z agresivnimi čistili, ki izhlapevajo in dodatno onesnažujejo zrak v našem domu. Po uporabi tovrstnih čistil vedno prezračimo prostore. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije