Zaprtje je težava sodobne družbe
Redna prebava je nedvomno zrcalo dobrega zdravja in počutja: če nam jo zagode, verjetno ni pretirano reči, da imamo pokvarjen dan. Odvajanje blata se večini zdi povsem samoumeven proces, in dokler ni težav, tako rekoč ni razloga, da bi o njem razmišljali. A to je morda napaka – zaprtje je lahko namreč skrajno neprijetno, njegovo odpravljanje prav tako, zato je preventiva še kako smiselna.
Vzroki za zaprtje so lahko številni; na težavno odvajanje lahko vplivajo tudi nekatere bolezni, kot so neustrezno delovanje ščitnice, sladkorna bolezen in depresija, kriva so lahko tudi nekatera zdravila, recimo proti visokemu krvnemu tlaku, antidepresivi in nesteroidna protivnetna zdravila, največkrat pa si redno odvajanje zapravimo sami, z nespametnim življenjskim slogom, ki ne vključuje rednega gibanja in ustrezne prehrane.
Vitamin C krepi odpornost in blagodejno vpliva na prebavo.
Sedeče delo (in preživljanje prostega časa) je dejavnik tveganja tudi za debelost in številne druge bolezni, zelo slabo pa vpliva tudi na prebavo; če temu dodamo nezdrav jedilnik, nasičen z maščobami, beljakovinami in ogljikovimi hidrati ter reven z vlakninami, je rezultat zaprtje, ki velja za eno od pogostejših težav sodobnega človeka. Nezadostno uživanje tekočine, predvsem vode, pa je le še pika na i.
V začaranem krogu
Kot pojasnjujejo strokovnjaki, je nujno ukrepati že ob prvem znaku zaprtja: takoj ko spoznamo, da je naš ritem rednega odvajanja porušen. Zaprtje namreč povzroča le še hujše zaprtje, blato bo čedalje trše in obilnejše, črevo pa se bo širilo in izgubljalo potisno moč.
Začarani krog je težko prekiniti, zato je najbolje poskrbeti, da se v njem sploh ne znajdemo. Danko moramo redno prazniti, tako da je v njej prostora le za naslednjo pošiljko blata, to pa dosežemo, kot že rečeno, z zadostnim gibanjem ter uživanjem tekočine in vlaknin. Ko začutimo potrebo po odvajanju, blata ne zadržujemo, ampak čim prej poiščemo stranišče in spraznimo črevo.
Nujno je ukrepati takoj, ko spoznamo, da je naš ritem rednega odvajanja porušen.
Nekatera živila dodatno spodbujajo delovanje prebave, zato jih je smiselno pogosteje vključevati v jedilnik, če se nam zaprtje ponavlja. Med temi so probiotiki, ki uravnavajo delovanje črevesja, zato se v prihodnjih mesecih naužijmo kislega zelja, vsak dan pa si privoščimo še probiotični jogurt ali kefir. Pomagajo še sončnična, lanena semena, arašidi in sirotka, nenasičene maščobne kisline omega-3 so prav tako dobrodošle, zato uživajmo ribe in orehe.
Včasih ne gre brez zdravnikove pomoči.
Da pomaga fižol, je dobro znano, privoščimo si še špinačo, rdečo peso, banane in kaki, ki vsebujejo kalij. V jesensko-zimskem obdobju si krepimo odpornost z vitaminom C, ta pa blagodejno vpliva tudi na prebavo: ne branimo se jabolk, sliv, paprik, robidnic, črnega ribeza. Pomemben je tudi vitamin B16, zato si privoščimo grozdje, limone in jajčni rumenjak ter zelje. Ovsena kaša je bogata z vlakninami, ki blato mehčajo in mu dajejo volumen ter lajšajo prehod skozi prebavni trakt. Pomagajo tudi začimbe, kot so čili, poper in kumina, rdeče meso naj ne bo prepogosto na jedilniku, saj se zelo dolgo prebavlja.
Pomoč zdravnika
Prva pomoč pri zaprtju so suhe slive, ki jih namočimo v vodi in to spijemo, pojemo pa tudi plodove. Na prebavo seveda dobro učinkujejo tudi sveži plodovi, ki jih redno uživamo. Med domača zdravila se uvrščajo tudi fige in rozine, nekateri prisegajo na limonov sok z medom. Nekatere spodbudi tudi najljubši topli napitek, kava, a kofeinska, kakopak. Ne pozabimo še na mineralno vodo z magnezijem, ki jo lahko pijemo tudi redno, a v zmernih količinah.
Nekateri doživljajo nelagodje, če morajo blato odvajati drugje kakor doma, težave pa jim lahko povzročajo tudi druge spremenjene življenjske okoliščine. Blato takrat zavestno zadržujejo in po nekaj minutah tudi uspešno odpravijo občutek tiščanja. Ta se bo vrnil šele čez nekaj ur, ob vnovičnem zadrževanju pa se bo blato le še kopičilo, črevo pa se bo navadilo na takšno stanje. Prenehalo bo sporočati, da je potrebno odvajanje, zato se bo širilo, blato, ki bo zastajalo, pa bo čedalje trše in obilnejše. Ob odvajanju se tako lahko poškoduje zadnjik, ob bolečem potiskanju pa so možne tudi krvavitve. Močno napenjanje pri odvajanju trdega, suhega blata poveča tlak v trebuhu in povzroči čezmerno polnjenje ven v zadnjiku, kar vodi tudi v nastanek hemoroidov. Strah pred vnovičnimi bolečinami posledično spodbuja nadaljnje zadrževanje in zaprtje, črevo se poleni in zdrav ritem odvajanja je porušen, težave pa se kar kopičijo.
Včasih pa je zaprtje tako trdovratno, da brez zdravnikove pomoči ne gre. Če kakšen dan ne odvajamo blata, to seveda še ni razlog za preplah, saj črevo praznimo različno: nekateri dvakrat ali trikrat na dan, spet drugi pa le trikrat na teden. Odstopanje od ustaljenega ritma nas torej mora spodbuditi k ukrepanju, če domača lekarna ne pomaga, se posvetujemo z zdravnikom, ki nam bo za kratek čas morda priporočil odvajalo.
