Zadnjik peče in srbi, bolezen s katero se sreča skoraj vsak
Veliko ljudi trpi za hemoroidi, a zanje nismo vsi enako dovzetni; pogostejši so pri ženskah, enkrat v življenju se skoraj vsakdo sreča z njimi.
Odpri galerijo
Pogostejši so pri ženskah, velikokrat se pojavljajo med nosečnostjo.
Obstajajo številni vzroki za nastanek hemoroidov, pravi Gregor Kunst, dr. med., specialist splošne kirurgije, ki deluje v ambulantnem centru Estetika Milošević v Ljubljani in Slovenj Gradcu. »Pojavijo se lahko zaradi kroničnega napenjanja ob odvajanju blata, pri ženskah se lahko pojavijo med nosečnostjo. Na nastanek vplivajo tudi dednost, nekatere bolezni, na primer bolezni jeter, ter zunanji vzroki.«
K njihovemu nastanku največkrat pripomorejo napačne navade pri prehranjevanju, ko zaužijemo premalo vlaknin. Piti moramo dovolj tekočine, skrbeti za redno odvajanje blata, pomembna je higiena, ki zmanjša težave v predelu zadnjika in blaži srbenje. Prej bomo dobili hemoroide, če se premalo gibamo in preveč sedimo. Tveganje zanje povečujejo debelost, kroničen kašelj ter povečan tlak v trebuhu zaradi dolgotrajnega napenjanja.
Da imamo hemoroide, lahko opazimo sami, saj se kažejo s krvavitvijo, srbenjem, tiščanjem, bolečino in vidnimi bulicami v predelu zadnjika, pove specialist splošne kirurgije in svetuje, da je zdravnika najbolje obiskati, ko nas začnejo vse te spremembe motiti. Po nekaterih podatkih se z njimi vsaj enkrat v življenju sreča kar 90 odstotkov Evropejcev.
Če so hemoroidi oboleli, je kri svetlo rdeča in na površini blata, ni pomešana z blatom, običajno je brez strdkov. Pri napredovalem obolenju se lahko pojavi izpad hemoroidov pri odvajanju blata; v začetni stopnji se po odvajanju blata sami vrnejo v danko, v poznejši fazi pa ostanejo izpadli in jih je treba v danko vrniti ročno. Takrat je treba obiskati zdravnika oziroma poiskati strokovno pomoč, to storimo tudi pri ponavljajočih se krvavitvah ali bolečini, ki se v nekaj dneh ne pomiri. »Obisk specialista proktologa je vsekakor potreben, ko konservativni ukrepi ne pomagajo več. Mednje štejemo dieto, higieno, mazila in tablete,« pove sogovornik.
Ko torej takšen način zdravljenja ne zadostuje in hemoroidov ne odpravi, pridejo na vrsto ambulantni posegi, pojasni Kunst: »Sem spadajo elastične ligature ali šivne ligature hemoroidalnih vozličev in sklerozacija hemoroidalnih vozličev. Kadar niti ti ne pomagajo, je potrebno kirurško zdravljenje, takrat gre za napredovalo stopnjo hemoroidalne bolezni. Potrebna je operacija, najpogosteje je klasična Milligan-Morgan hemoroidektomija, lahko naredimo steplersko hemoroidektomijo ali ultrazvočno vodene ligature hemoroidalnih arterij.«
Se pa lahko ponavljajo. Po navadi je tako, da bolj ko je poseg agresiven, bolj je uspešen, pravi sogovornik in doda, da se težave najredkeje pojavijo po klasični hemoroidektomiji, je pa ta metoda najbolj boleča. »Najmanj boleča je aplikacija elastičnih ligatur, vendar je ponovitev pri tem posegu največ.«
Pri hemoroidih je vsekakor pomembno, da smo nanje pozorni, in če imamo težave dlje, je smiselno, da poiščemo zdravniško pomoč. S pravočasnim pregledom si bomo namreč prihranili marsikatero težavo in pravočasno ugotovili, ali smo zboleli za katero resnejšo boleznijo.
Tudi sedenje je lahko krivo za nastanek hemoroidov. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
K njihovemu nastanku največkrat pripomorejo napačne navade pri prehranjevanju, ko zaužijemo premalo vlaknin. Piti moramo dovolj tekočine, skrbeti za redno odvajanje blata, pomembna je higiena, ki zmanjša težave v predelu zadnjika in blaži srbenje. Prej bomo dobili hemoroide, če se premalo gibamo in preveč sedimo. Tveganje zanje povečujejo debelost, kroničen kašelj ter povečan tlak v trebuhu zaradi dolgotrajnega napenjanja.
Da imamo hemoroide, lahko opazimo sami, saj se kažejo s krvavitvijo, srbenjem, tiščanjem, bolečino in vidnimi bulicami v predelu zadnjika, pove specialist splošne kirurgije in svetuje, da je zdravnika najbolje obiskati, ko nas začnejo vse te spremembe motiti. Po nekaterih podatkih se z njimi vsaj enkrat v življenju sreča kar 90 odstotkov Evropejcev.
Če imamo težave dlje, poiščemo zdravniško pomoč, s pravočasnim pregledom si bomo prihranili marsikatero težavo.
Če so hemoroidi oboleli, je kri svetlo rdeča in na površini blata, ni pomešana z blatom, običajno je brez strdkov. Pri napredovalem obolenju se lahko pojavi izpad hemoroidov pri odvajanju blata; v začetni stopnji se po odvajanju blata sami vrnejo v danko, v poznejši fazi pa ostanejo izpadli in jih je treba v danko vrniti ročno. Takrat je treba obiskati zdravnika oziroma poiskati strokovno pomoč, to storimo tudi pri ponavljajočih se krvavitvah ali bolečini, ki se v nekaj dneh ne pomiri. »Obisk specialista proktologa je vsekakor potreben, ko konservativni ukrepi ne pomagajo več. Mednje štejemo dieto, higieno, mazila in tablete,« pove sogovornik.
Kirurško zdravljenje
Ko torej takšen način zdravljenja ne zadostuje in hemoroidov ne odpravi, pridejo na vrsto ambulantni posegi, pojasni Kunst: »Sem spadajo elastične ligature ali šivne ligature hemoroidalnih vozličev in sklerozacija hemoroidalnih vozličev. Kadar niti ti ne pomagajo, je potrebno kirurško zdravljenje, takrat gre za napredovalo stopnjo hemoroidalne bolezni. Potrebna je operacija, najpogosteje je klasična Milligan-Morgan hemoroidektomija, lahko naredimo steplersko hemoroidektomijo ali ultrazvočno vodene ligature hemoroidalnih arterij.«
Se pa lahko ponavljajo. Po navadi je tako, da bolj ko je poseg agresiven, bolj je uspešen, pravi sogovornik in doda, da se težave najredkeje pojavijo po klasični hemoroidektomiji, je pa ta metoda najbolj boleča. »Najmanj boleča je aplikacija elastičnih ligatur, vendar je ponovitev pri tem posegu največ.«
Največ težav prinašajo notranji hemoroidi, ki se jih ne zavedamo, na njih opozarja le občasna sveža krvavitev pri odvajanju blata.
Pri hemoroidih je vsekakor pomembno, da smo nanje pozorni, in če imamo težave dlje, je smiselno, da poiščemo zdravniško pomoč. S pravočasnim pregledom si bomo namreč prihranili marsikatero težavo in pravočasno ugotovili, ali smo zboleli za katero resnejšo boleznijo.
