Za tretjino zmanjša tveganje prehlada
Visoka raven vitamina C v krvi poskrbi za boljše splošno zdravje, saj varuje celice pred škodljivimi prostimi radikali, pospešuje rast in obnovo tkiv, sodeluje pri tvorbi kolagena, krepi srce in ožilje, učinkuje pri celjenju ran, skrbi za obnovo in vzdrževanje zdravega hrustanca, kosti in zob, pomaga pri absorpciji železa, skrbi za sintezo hormonov ter deluje kot antioksidant. Njegove učinke opevamo predvsem v obdobju prehladnih obolenj, saj pozitivno vpliva na delovanje imunskega sistema.
Krepi imunski sistem
»Visoka raven vitamina C lahko preprečuje srčno-žilne bolezni in artritis, izboljšuje učinek razstrupljanja, zmanjšuje tveganje za težave z očmi, pljuči in ščitnico ter zavira procese staranja,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Če vitamin C v primernem odmerku zaužijemo vsak dan, ima močan protivirusni učinek in preprečuje prehladna obolenja. Po nekaterih podatkih naj bi dnevno uživanje 70–200 mg vitamina C za kar tretjino zmanjšalo tveganje za razvoj simptomov prehlada. Krepi imunsko funkcijo ter varuje pred virusnimi in bakterijskimi okužbami. Pomaga celo pri zdravljenju virusa herpes. Priporočeni dnevni odmerek za otroke do osmega leta je 40 mg, nikakor pa naj ne preseže 90 mg, saj to nima nobene dodatne koristi. Poleg tega so ledvice preobremenjene. Za odrasle in otroke nad 13 let je priporočljivo 100 mg vitamina C, za nosečnice pa 110 mg na dan. Povečane potrebe po vitaminu C imamo v času obolenj in okrevanja, večje potrebe imajo tudi kadilci in nekateri kronični bolniki.«
Slovenci ga zaradi načina prehrane največ pridobimo s krompirjem.
Vitamin C najdemo v sadju, kot so limone, pomaranče, grenivke, kivi, jagode, ananas, melone, brusnice, mango, papaja. Zelenjava, bogata z njim, je paprika, peteršilj, brokoli, brstični ohrovt, špinača, solata, stročji fižol. »Vsebujejo ga tudi začimbe, kot so bazilika, kajenski poper, česen in čebula ter nageljnove žbice. Tovrstno hrano je najbolje zaužiti surovo, s toplotno obdelavo se nekaj vitamina uniči. Vsebnost vitamina C v sadju in zelenjavi upada tudi z dolgoročnim shranjevanjem. Slovenci ga zaradi načina prehrane največ dobimo s krompirjem,« nadaljuje sogovornica in poudarja, da z raznoliko prehrano zaužijemo dovolj vitamina C, po posvetu pa so včasih, denimo v obdobju prehladnih obolenj, smiselna prehranska dopolnila.
S toplotno obdelavo se nekaj vitamina C uniči.
In kako vemo, da nam ga primanjkuje? »Znaki pomanjkanja so utrujenost, slabša storilnost in učinkovitost, dolgotrajnejše okrevanje po boleznih, slabši imunski sistem in počasnejše celjenje ran. Hudo pomanjkanje lahko vodi v resne bolezni, kot so skorbut, srčno-žilne bolezni in rak. Hudo pomanjkanje je pri nas zelo redko,« sklene sogovornica.
