Za samostojno mobilnost: invalidi na terenu popisali več kot 50.000 ovir

Pred dnevi so v Narodni galeriji predstavili enega najpomembnejših vseslovenskih projektov, namenjenih vključevanju ranljivih skupin, Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Za dolgim in na prvi pogled zapletenim imenom se skrivajo povsem konkretni rezultati, ki so plod večletnega dela in sodelovanja ministrstva za infrastrukturo, Geodetskega inštituta Slovenije, Beletrine, občin in invalidskih organizacij.

O izzivih vsakdanjika so spregovorili predstavniki ranljivih skupin Vladimir Kastelec, Mirjam Kanalec, Anton Iskra in Mitja Osolnik (z leve).

Cilj projekta, ki so ga zasnovali na Geodetskem inštitutu Slovenije, je izboljšati kakovost življenja na področju mobilnosti in dostopnosti osebam z različnimi oviranostmi: gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter starejšim. To v praksi pomeni, poenostavljeno povedano, da se lahko funkcionalno ovirani samostojno gibljejo v javnem prostoru in spletnem okolju. Bodisi s pomočjo prilagojene infrastrukture, kjer ni ovir, bodisi tako, da se oviram izognejo z uporabo aplikacije ali fizične karte ovir.

Kot je povedal vodja projekta mag. Roman Rener, projekt ob finančni podpori ministrstva za infrastrukturo oziroma po novem ministrstva za okolje, podnebje in energijo uspešno poteka že sedmo leto.

»Posebno pomembno je, da so v projekt aktivno vključene invalidske organizacije, saj prav invalidi na terenu pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru. Te podatke po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut, vnašajo v bazo, v kateri je trenutno zajetih že več kot 50.000 objektov: 47.088 poti in prehodov za pešce, 2530 parkirnih prostorov za invalide, 1575 postajališč javnega potniškega prometa, 235 javnih sanitarij in 3902 fizični oviri,« je pojasnil Rener in dodal, da v projektu sodeluje 63 občin, njihov krog pa se nenehno povečuje, v samo zadnjih dveh letih je pristopilo skoraj 40 novih. Izkušnje sodelujočih občin kažejo, da s projektom še nadgrajujejo siceršnja prizadevanja za skrb za ranljive. Številne občine namreč zgledno skrbijo za ranljive skupine in njihovo mobilnost, predvsem z urejanjem infrastrukture in različnimi projekti.

Enega takih je predstavila direktorica Občinske uprave Kočevje Lili Štefanič: »Od leta 2018 z Zavodom Sopotniki izvajamo projekt brezplačnih prevozov za starejše. V petih letih so naši prostovoljci opravili 8400 prostovoljskih ur, prevozili skoraj 153.000 kilometrov in opravili 5500 prevozov. Imamo več kot 540 uporabnikov, starejših občanov in občank, ki se največkrat odpravijo k zdravniku, v trgovino, na banko, k frizerju …« Lili Štefanič je poudarila, da so k projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi pristopili, ker je to zanje nadgradnja dosedanjih prizadevanj na področju mobilnosti ranljivih skupin.

Kot je povedal Rener, je osnovno vodilo projekta Nič o invalidih brez invalidov, zato so slednje tudi povabili k sodelovanju. Svoje izkušnje in težave pri vsakdanji mobilnosti so predstavili predstavnik slepih in slabovidnih Mitja Osolnik, predsednik Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine Vladimir Kastelec, predsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Mirjam Kanalec ter svetnik Občine Kamnik Anton Iskra kot predstavnik starejših. Mirjam Kanalec je povedala, da sama, že skoraj štirideset let je na vozičku, še kako opazi rezultate dolgoletnih prizadevanj za izboljšanje fizične dostopnosti gibalno oviranih v Ljubljani, podobno je za Kamnik povedal Anton Iskra. Kot smo izvedeli, se v okviru projekta ukvarjajo tudi z digitalno dostopnostjo, enega od primerov dobre prakse je posebej omenil prav Anton Iskra: »Občina Kamnik starejšim občanom ponuja brezplačne tečaje za digitalno opismenjevanje, kar jim omogoča samostojnost tudi v virtualnem svetu.«