MOVEMBER
Za rakom prostate se trenutno zdravi 14.000 moških
Zaradi pandemije je manj obravnav v urološki ambulanti, strokovnjaki se bojijo, da gospodje s težavami čakajo doma.
Odpri galerijo
Tudi letos ne pozabimo na brke, čeprav si jih moramo narisati na masko! FOTO: DZEVONIIA/GETTY IMAGES
Za nami je rožnati oktober, mesec, namenjen ozaveščanju o raku dojke, zdaj pa smo že sredi novembra oziroma movembra, ki ga že vrsto let posvečamo zdravju moških. Simbol meseca so brki, s katerimi usmerjamo pozornost na t. i. moško problematiko, v znak solidarnosti in spodbujanja k preventivi pa si brke velikokrat narišejo tudi dame.
Letos je narisanih dlačic več kot običajno, saj nam ukrepi za zajezitev novega koronavirusa narekujejo nošenje maske, zato te zadnje čase krasijo prav brki. A povsem vseeno je, ali so brki pravi, narisani ali pa umetni in nalepljeni, bistvo je, da v teh dneh predstavnike moškega spola pocukamo za rokav in jih spomnimo na nekatere bolezni, za katere so dovzetni samo ali pa predvsem oni.
Med temi je na vrhu seznama nedvomno rak prostate, ki vsako leto vzame življenje več kot 400 Slovencem, zboli jih 1600, in velja za najpogostejšo in najbolj smrtonosno obliko raka med moškimi. »To umiranje je lahko zelo boleče, saj se rak prostate razširi na kosti. Jaz sem še vedno tu zato, ker so vse skupaj pravočasno odkrili,« je pojasnil predsednik Društva uroloških bolnikov Franc Hočevar, ki je pred desetletjem tudi sam zbolel, in poudaril: »Tudi med pandemijo moramo biti pozorni na zgodnje simptome bolezni in ukrepati hitro, vsako omahovanje lahko namreč poslabša možnosti zdravljenja: »Covid-19 je resna grožnja zdravstvu. Z epidemijo so se dodatno poslabšale čakalne dobe in s tem dostopnost do storitev. Vendar je treba poskrbeti tudi za druge paciente, ki ravno tako zbolevajo in katerih življenje je lahko močno ogroženo. Pričakujemo, da stroka opredeli tiste nujne storitve, ki jih morajo kljub epidemiji izvajati, da ne bi bistveno poslabšali zdravstvenega stanja prebivalstva, in javnost obvestiti, katera obolenja in v kateri fazi imajo dostop do zdravstvene storitve.«
Njegovim pozivom se je pridružil tudi predstojnik Oddelka za urologijo v UKC Maribor Niko Kavčič: »V tem trenutku se zaradi raka prostate zdravi 14.000 moških. Ob tej priložnosti bi rad pozval moške, da ob resnih težavah, kot so na primer bula na modih, nepojasnjene bolečine v trebuhu, visok PSA, krvav urin, tudi v teh časih ne čakajo in kontaktirajo izbranega zdravnika, ki se bo odločil, ali potrebujejo nadaljnjo urološko obravnavo.« Pojasnil je še, da letos ugotavljajo manj primerov raka na prostati: »Podatkov še ni, a je že po občutku bilo do zdaj manj napotitev v urološko ambulanto. To ne pomeni, da je obolenj manj, ampak gospodje doma čakajo s težavami.«
Še spodbudna novica v kritičnih časih, v mariborskem UKC so bogatejši za dragoceno napravo, Društvo uroloških bolnikov jim je v sodelovanju z Mednarodnim gibanjem Movember v Sloveniji podarilo fleksibilni citoskop, ki ga uporabljajo pri diagnostiki raka sečnega mehurja.
Prostata je spolna žleza, ki leži tik pod mehurjem, zato jo imenujemo tudi podsečnica, njena vloga pa je izločanje snovi, ki varujejo spodnja sečila pred vnetji, in snovi, ki so del semenske tekočine. Rak prostate sicer najpogosteje doleti starejše moške, več kot dve tretjini bolnikov sta starejši od 65 let. Število primerov se iz leta v leto povečuje tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA (preseganja mejne ravni za prostato specifičnega antigena): v dobri tretjini primerov tako postavljene diagnoze rak namreč nikoli ne napreduje in ne povzroči pomembnejših kliničnih težav, bolezni pravzaprav sploh ne bi odkrili, če je ne bi iskali.
A znanost ne more napovedati, kateri primeri bodo napredovali in kateri ne, zato se mnogi moški raje odločijo za operacijo, kot da bi v negotovosti redno hodili na kontrolne preglede. Za raka na prostati so bolj ogroženi tisti, ki imajo bližnjega sorodnika, zbolelega za rakom prostate, in sorodnice prvega reda z rakom dojke, ki je posledica spremenjenega gena BRCA2. Bolezen je pogostejša tudi pri tistih, ki se prehranjujejo z veliko maščobami, imajo čezmerno telesno težo in niso dovolj telesno dejavni.
Znaki, ki bi morali vzbuditi pozornost in moške spodbuditi k pregledu, so sicer pogosto uriniranje, predvsem ponoči, težave z začetkom uriniranja, počasnejše odtekanje urina, tanjši curek in občutek, da mehurja ni mogoče do konca sprazniti. Na težave opozarjajo tudi bolečine pri uriniranju, kri v urinu ali spermi, poznejši znaki pa so slabokrvnost in bolečine v kosteh.
Pogosto preide na kosti
Letos je narisanih dlačic več kot običajno, saj nam ukrepi za zajezitev novega koronavirusa narekujejo nošenje maske, zato te zadnje čase krasijo prav brki. A povsem vseeno je, ali so brki pravi, narisani ali pa umetni in nalepljeni, bistvo je, da v teh dneh predstavnike moškega spola pocukamo za rokav in jih spomnimo na nekatere bolezni, za katere so dovzetni samo ali pa predvsem oni.
FOTO: GPOINTSTUDIO/GETTY IMAGES
Njegovim pozivom se je pridružil tudi predstojnik Oddelka za urologijo v UKC Maribor Niko Kavčič: »V tem trenutku se zaradi raka prostate zdravi 14.000 moških. Ob tej priložnosti bi rad pozval moške, da ob resnih težavah, kot so na primer bula na modih, nepojasnjene bolečine v trebuhu, visok PSA, krvav urin, tudi v teh časih ne čakajo in kontaktirajo izbranega zdravnika, ki se bo odločil, ali potrebujejo nadaljnjo urološko obravnavo.« Pojasnil je še, da letos ugotavljajo manj primerov raka na prostati: »Podatkov še ni, a je že po občutku bilo do zdaj manj napotitev v urološko ambulanto. To ne pomeni, da je obolenj manj, ampak gospodje doma čakajo s težavami.«
To umiranje je lahko zelo boleče, saj se rak razširi na kosti.
Še spodbudna novica v kritičnih časih, v mariborskem UKC so bogatejši za dragoceno napravo, Društvo uroloških bolnikov jim je v sodelovanju z Mednarodnim gibanjem Movember v Sloveniji podarilo fleksibilni citoskop, ki ga uporabljajo pri diagnostiki raka sečnega mehurja.
Spolna žleza podsečnica
Prostata je spolna žleza, ki leži tik pod mehurjem, zato jo imenujemo tudi podsečnica, njena vloga pa je izločanje snovi, ki varujejo spodnja sečila pred vnetji, in snovi, ki so del semenske tekočine. Rak prostate sicer najpogosteje doleti starejše moške, več kot dve tretjini bolnikov sta starejši od 65 let. Število primerov se iz leta v leto povečuje tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA (preseganja mejne ravni za prostato specifičnega antigena): v dobri tretjini primerov tako postavljene diagnoze rak namreč nikoli ne napreduje in ne povzroči pomembnejših kliničnih težav, bolezni pravzaprav sploh ne bi odkrili, če je ne bi iskali.
A znanost ne more napovedati, kateri primeri bodo napredovali in kateri ne, zato se mnogi moški raje odločijo za operacijo, kot da bi v negotovosti redno hodili na kontrolne preglede. Za raka na prostati so bolj ogroženi tisti, ki imajo bližnjega sorodnika, zbolelega za rakom prostate, in sorodnice prvega reda z rakom dojke, ki je posledica spremenjenega gena BRCA2. Bolezen je pogostejša tudi pri tistih, ki se prehranjujejo z veliko maščobami, imajo čezmerno telesno težo in niso dovolj telesno dejavni.
Znaki, ki bi morali vzbuditi pozornost in moške spodbuditi k pregledu, so sicer pogosto uriniranje, predvsem ponoči, težave z začetkom uriniranja, počasnejše odtekanje urina, tanjši curek in občutek, da mehurja ni mogoče do konca sprazniti. Na težave opozarjajo tudi bolečine pri uriniranju, kri v urinu ali spermi, poznejši znaki pa so slabokrvnost in bolečine v kosteh.
