NA ZDRAVJE

Za napihnjenost je največkrat kriva prehrana

Če napihnjenost traja dlje časa, velja obiskati zdravnika, pogosto pa je prehodnega značaja.
Fotografija: Dolgotrajna driska je nedvomno znak za preplah! FOTO: Prostock-studio/Getty Images
Odpri galerijo
Dolgotrajna driska je nedvomno znak za preplah! FOTO: Prostock-studio/Getty Images

Ljudje doživljamo napihnjenost različno, nekateri kot spuščanje vetrov, spahovanje, blažje bolečine, povečan obseg trebuha, lahko pa kot kombinacijo kar vsega skupaj. Vsekakor gre za izjemno nelagoden občutek, ki nas spravlja v zadrego in nam kvari razpoloženje, za težave pa je največkrat krivo neustrezno prehranjevanje.

Dnevnik živil

»Napihnjenost se pojavi različno, lahko takoj po obroku ali šele nekaj ur pozneje. V prvem primeru govorimo o motnji na ravni želodca, v drugem pa o motnji na ravni črevesja,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Večinoma jo povzročajo ogljikovi hidrati oziroma živila, ki vsebujejo rafinozo. To je ogljikov hidrat, ki ga najdemo v fižolu, zelju, brstičnem ohrovtu, brokoliju, beluših in polnozrnatih izdelkih. Probleme nam lahko povzročijo tudi koncentrirane maščobe (ocvrta hrana), mleko in mlečni izdelki, stročnice, škrobnata živila in različne pijače, kot so rdeče vino, temno pivo, kofein in zlasti gazirane pijače. 

Gaziranim pijačam se raje izogibamo. FOTO: Monticelllo/Getty Images
Gaziranim pijačam se raje izogibamo. FOTO: Monticelllo/Getty Images

Posameznike napenja tudi fruktoza, torej sadni sladkor in med.« Poleg prehrane lahko vplivajo porušeno ravnovesje črevesnih probiotičnih bakterij, alergije ali intolerance in nezavedno zaužitje zraka, kar se zgodi pri prehitrem ali nezadostnem žvečenju, pitju, predvsem gaziranih pijač, kajenju, hiperventilaciji ali kot odziv na stres. »Če napihnjenost nima spremljajočih simptomov, je prehodnega značaja. Večinoma preneha, ko se hrana v želodcu dokončno prebavi,« pojasnjuje sogovornica. »Če traja dlje, je treba ugotoviti vzrok. Kdor ima težave, naj si začne pisati dnevnik zaužitih živil in pojava napihnjenosti, saj tako lahko iz prehrane izloči stvari, ki jih telo težje prebavi, in zmanjša napihnjenost. Pomagajo lahko tudi probiotiki in z njimi uživanje dovolj tekočine, predvsem vode, lahko pa čajev, ki vsebujejo kumino, komarček, meto. Dolgotrajna napihnjenost oziroma težave z vetrovi lahko nakazujejo tudi na pojav resnejših zdravstvenih težav, zato je v tem primeru nujno obiskati zdravnika.«

Pogosto je kriv neustrezen življenjski slog. FOTO: Tommaso79/Getty Images
Pogosto je kriv neustrezen življenjski slog. FOTO: Tommaso79/Getty Images

Med opozorilne znake, ki so znak za preplah, štejemo bolečine ali krče v trebuhu, slabokrvnost, več dni trajajočo drisko ali zaprtje, kri v blatu, povišano telesno temperaturo, slabost, bruhanje, nenamerno hujšanje in otekanje trebuha ali okončin. »Če imamo simptome tudi ponoči in kratijo spanec, jih nikakor ne gre ignorirati. Vsekakor pa svetujem obisk pri zdravniku tudi, če napihnjenost traja dlje časa, očitnega vzroka pa ni,« še poudari predsednica Lekarniške zbornice in sklene, da napihnjenost praviloma ni nevarno stanje. Kljub temu vsakomur priporoča zdrav življenjski slog, ki odžene marsikatero tegobo: »Sami lahko največ naredimo, če se redno in zdravo prehranjujemo ter iz prehrane izločimo tista živila, ki povzročajo napihnjenost. Pri akutnih težavah nam pomagajo probiotiki.


Nujno se moramo tudi redno gibati, se poskusiti izogniti stresu in umetnim sladilom ter gaziranim pijačam. Priporočam več manjših obrokov na dan, zadnjega zaužijte vsaj dve uri pred spanjem. Ključni dejavnik je tudi hidracija, zato poskrbite, da zaužijete dovolj tekočine. Prav tako je priporočljivo opustiti kajenje in večje količine zaužitega alkohola.«

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas