DEMENCA
Za demenco še ni zdravila
Zgodnje odkrivanje bolezni pomaga bolniku kar najdlje ostati aktiven član družbe.
Odpri galerijo
Pogosto izgubijo zanimanje za okolico. FOTO: Piksel/Getty Images
Demenca ni del običajnega staranja. Povzročijo jo različne bolezni, zaradi katerih propadajo možganske celice oziroma nevroni, najpogostejša je alzheimerjeva bolezen, ki je odgovorna za od 60 do 80 odstotkov vseh primerov.
Obolelih bo čedalje več, številke pa so že zdaj strašljive, pojasnjujejo pri združenju Spominčica Alzheimer Slovenija. »Demenca je eden od največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov sodobne družbe. V Sloveniji živi več kot 34.000 obolelih oseb, za vsako v povprečju skrbijo trije. Ocenjuje se, da ima demenco vsak 43. prebivalec, starejši od 30 let, delež se s starostjo povečuje, tako jo ima vsak 13. prebivalec, starejši od 65 let, oziroma vsak peti, star 80 in več.
Do leta 2040 naj bi se število podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje. Z boleznijo bo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300.000 ljudi,« pojasnjujejo ob današnjem svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni, sicer pa je ves mesec september namenjen ozaveščanju o demenci, za katero znanost še nima zdravila.
»Poznamo tudi demenco z lewyjevimi telesci, pri kateri so simptomi lahko podobni alzheimerjevi ali parkinsonovi bolezni, pogosto jih spremljajo prividi. Poznamo še vaskularne demence, ki so posledica številnih zaporednih kapi v predelu malih do srednje velikih možganskih žil, frontotemporalne demence, ki se izražajo kot spremembe v vedenju in osebnosti …« nadaljujejo pri združenju in poudarjajo, da se sama bolezen, ki povzroči demenco, pri posamezniku pojavi že več let pred znaki kognitivnega upada.
»Ugotovili so tudi, da se ne izrazi pri vseh obolelih in da obstaja 12 dejavnikov tveganja za njen razvoj, na katere lahko vplivamo ter zmanjšamo tveganje tudi za do 40 odstotkov. Zelo pomembno je, da so otroci in mladostniki aktivno udeleženi v izobraževalnem sistemu. Če za zdravje telesa dobro skrbimo v vseh obdobjih življenja, smo vsaj 150 minut na teden telesno aktivni, če živimo kognitivno angažirano življenje, skrbimo za druženje in smo vključeni v zapletene učne dejavnosti, bomo v povprečju imeli manjše tveganje za demenco oziroma bo to odloženo v poznejši čas,« pojasnjujejo pri združenju.
Začetni znaki se pokažejo z izgubo volje do dela ali drugih dejavnosti. Oboleli ne kažejo zanimanja za okolico; izgubijo lahko občutek za oliko, zanemarijo videz in higieno. Med znaki, ki jih ne smemo spregledati, so postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, ponavljanje enih in istih vprašanj, spremembe čustvovanja in razpoloženja, zapiranje vase in izogibanje družbi. Kot opozarjajo pri združenju, bolniki zelo neradi obiščejo zdravnika, zato je pomembno, da so svojci navzoči in pripravljeni sodelovati, s seboj naj imajo seznam svojih opažanj.
Zdravnik bo po potrebi osebo napotil k specialistu, ki bo opravil obsežnejši pregled in predpisal zdravljenje. »Pravočasna diagnoza je pomembna, ker zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni, hkrati pa svojci pridobijo ustrezne informacije, kako ravnati z bolnikom,« poudarjajo, poleg zdravil pa so pomembne tudi sprememba življenjskega sloga in vaje za ohranjanje kognitivnih sposobnosti.
Letošnja kampanja meseca in dneva alzheimerjeve bolezni nosi naslov Pravočasna diagnoza, tudi pri letošnjih dejavnostih je aktivno udeležena Spominčica, ki bo organizirala številna srečanja, dogodke in akcije: »Letos bomo ozaveščali o prednostih pravočasne diagnoze, podprla nas je tudi Pošta Slovenije, ki bo ozaveščala prek letakov in plakatov. Le vsak četrti bolnik ima postavljeno diagnozo demence. Osrednji dogodek ozaveščanja javnosti je Sprehod za spomin, s katerim želimo širšo javnost ozavestiti o demenci in prispevati k reševanju tega problema. Sprehodi potekajo po vsej Sloveniji, prilagojeno epidemiološkim razmeram.«
Karantena je stisko le še poglobila. FOTO: Ocskaymark/Getty Images
Do leta 2040 naj bi se število podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje. Z boleznijo bo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300.000 ljudi,« pojasnjujejo ob današnjem svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni, sicer pa je ves mesec september namenjen ozaveščanju o demenci, za katero znanost še nima zdravila.
»Poznamo tudi demenco z lewyjevimi telesci, pri kateri so simptomi lahko podobni alzheimerjevi ali parkinsonovi bolezni, pogosto jih spremljajo prividi. Poznamo še vaskularne demence, ki so posledica številnih zaporednih kapi v predelu malih do srednje velikih možganskih žil, frontotemporalne demence, ki se izražajo kot spremembe v vedenju in osebnosti …« nadaljujejo pri združenju in poudarjajo, da se sama bolezen, ki povzroči demenco, pri posamezniku pojavi že več let pred znaki kognitivnega upada.
Med epidemijo se je izkazalo, da so družine oseb z demenco in tisti, ki v začetni fazi bolezni živijo sami doma, v še večjih stiskah in težavah.
»Ugotovili so tudi, da se ne izrazi pri vseh obolelih in da obstaja 12 dejavnikov tveganja za njen razvoj, na katere lahko vplivamo ter zmanjšamo tveganje tudi za do 40 odstotkov. Zelo pomembno je, da so otroci in mladostniki aktivno udeleženi v izobraževalnem sistemu. Če za zdravje telesa dobro skrbimo v vseh obdobjih življenja, smo vsaj 150 minut na teden telesno aktivni, če živimo kognitivno angažirano življenje, skrbimo za druženje in smo vključeni v zapletene učne dejavnosti, bomo v povprečju imeli manjše tveganje za demenco oziroma bo to odloženo v poznejši čas,« pojasnjujejo pri združenju.
Pomembna pravočasna diagnoza
Začetni znaki se pokažejo z izgubo volje do dela ali drugih dejavnosti. Oboleli ne kažejo zanimanja za okolico; izgubijo lahko občutek za oliko, zanemarijo videz in higieno. Med znaki, ki jih ne smemo spregledati, so postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, ponavljanje enih in istih vprašanj, spremembe čustvovanja in razpoloženja, zapiranje vase in izogibanje družbi. Kot opozarjajo pri združenju, bolniki zelo neradi obiščejo zdravnika, zato je pomembno, da so svojci navzoči in pripravljeni sodelovati, s seboj naj imajo seznam svojih opažanj.
Zdravnik bo po potrebi osebo napotil k specialistu, ki bo opravil obsežnejši pregled in predpisal zdravljenje. »Pravočasna diagnoza je pomembna, ker zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni, hkrati pa svojci pridobijo ustrezne informacije, kako ravnati z bolnikom,« poudarjajo, poleg zdravil pa so pomembne tudi sprememba življenjskega sloga in vaje za ohranjanje kognitivnih sposobnosti.
Do leta 2040 naj bi se število oseb obolelih podvojilo.
Letošnja kampanja meseca in dneva alzheimerjeve bolezni nosi naslov Pravočasna diagnoza, tudi pri letošnjih dejavnostih je aktivno udeležena Spominčica, ki bo organizirala številna srečanja, dogodke in akcije: »Letos bomo ozaveščali o prednostih pravočasne diagnoze, podprla nas je tudi Pošta Slovenije, ki bo ozaveščala prek letakov in plakatov. Le vsak četrti bolnik ima postavljeno diagnozo demence. Osrednji dogodek ozaveščanja javnosti je Sprehod za spomin, s katerim želimo širšo javnost ozavestiti o demenci in prispevati k reševanju tega problema. Sprehodi potekajo po vsej Sloveniji, prilagojeno epidemiološkim razmeram.«
