Z zimsko rekreacijo nad maščobe
Le kdo se še ni prepustil poležavanju na toplem ob dolgih zimskih večerih, pred televizorjem ali pa s knjigo v roki, morda ob skodelici čaja in več kot le enem piškotu: lenarjenje bomo drago plačali, nas karajo strokovnjaki, zimski letni čas pač ni izgovor za opustitev gibanja in obilno prehranjevanje.
»Telesna nedejavnost in preobilna prehrana dolgoročno slabo vplivata na naše zdravje in psiho-fizično počutje,« opozarja prof. dr. Blaž Mavčič, spec. ortopedije iz Medicinskega centra Barsos. A kaj ko so pred nami božično-novoletni prazniki, med katerimi običajno ne manjka druženja in pregreh z obložene mize. »Prav zato je telesna dejavnost v tem času izjemno pomembna, morda še bolj kot v poletnih mesecih, saj več časa preživimo v zaprtih prostorih. Zavedati se je treba, da si po eni strani pozimi želimo več kalorične hrane, ki nam da dodatno energijo, po drugi pa prenajedanje prispeva k občutku utrujenosti, lenobe in slabe volje. Pomembno je, da najdemo ravnovesje.
V zimskem času so poškodbe pogoste, zlasti zlomi kolka, zvini kolena, poškodbe mišic in sklepov zgornjih udov ob padcih.
Vadbo čim bolj vključimo v vsakodnevno rutino in se je lotimo počasi. Začnemo lahko s sprehodom ali tekom v naravi in vajami, ki jih lahko izvajamo doma,« svetuje sogovornik in pristavlja, da pri zmernem naporu v hladnejšem obdobju oddajamo več telesne toplote, zato porabljamo več energije: »Telo se mora pozimi veliko bolj truditi, da se ogreje. Poveča se tudi delovanje presnove, poleg tega se skladišča glikogena (ogljikovih hidratov) praznijo od petkrat do šestkrat hitreje. Hitra poraba glikogena vpliva na večjo porabo kalorij. Gibanje na mrzlem zraku je dobra priložnost za zmanjšanje zalog odvečne maščobe. Redna telesna vadba je skupaj z uravnoteženo in zdravo prehrano v zimskih mesecih odlična kombinacija za krepitev imunskega sistema in zmanjševanje tveganja za virusna obolenja. Boljša odpornost je povezana s povečano tvorbo belih krvničk in T-limfocitov, prav tako zmanjšuje kronična vnetja in pripomore k hitrejšemu zdravljenju telesa. Koristi gibanja na svežem zraku so tudi zmanjševanje ravni stresa in depresije, ki je pozimi pogosta zaradi manjše izpostavljenosti dnevni svetlobi.«
Telesna nedejavnost in preobilna prehrana dolgoročno slabo vplivata na zdravje in psiho-fizično počutje.
Vadbo prilagodimo razmeram
Svetuje še, da smo aktivni vsaj deset minut na dan, izberemo pa vrsto vadbe, ki nam najbolj ustreza glede na zdravstveno stanje in fizično zmogljivost: »Pozimi so poleg smučanja na voljo tek na smučeh, drsanje, sankanje, nordijska hoja ali tek. Telesno vadbo lahko izvajamo tudi doma. Odlična zamisel so vaje z lastno težo, s pomočjo katerih ohranjamo moč, vaje za vzdržljivost v razbremenjenih položajih (sede/leže) ali vadba na sobnem kolesu, tekalni stezi in eliptičnem trenažerju, pa skupinsko vodene vadbe, npr. pilates, zumba in joga.«
Pri izvajanju vaj na prostem smo pozorni na izbiro oblačil, ki naj bodo topla in suha, napravljamo se po plasteh, svetuje prof. dr. Mavčič: »Zrak se namreč zadržuje med plastmi in varuje pred ohlajanjem. Namesto bombaža raje izberemo volnena in svilena oblačila ter oblačila iz drugih umetnih materialov, ki so veliko toplejša. Glavo, prek katere izgubljamo veliko toplote, zaščitimo z volneno kapo, kapuco in ušesnim trakom. Pomembni so tudi topli šali, rokavice in nogavice ter nepremočljiva obutev, ki naj bo dobro podložena.« In seveda, izogibamo se nevarnim ledenim površinam, še sklene: »Telesno dejavnost vedno prilagodimo vremenskim razmeram in fizični pripravljenosti. V zimskem času so poškodbe žal pogoste, še posebno zlomi kolka, zvini kolena, poškodbe mišic in sklepov zgornjih udov ob padcih.«
