ZNANOST IN DUŠEVNO ZDRAVJE

Z virtualno resničnostjo nad depresijo

Bolnike z depresijo bi lahko naučili, kako uživati v prijetnih dogodkih, ki jih pomaga ustvarjati navidezna resničnost. Število depresivnih je bistveno večje, kot kaže statistika.
Fotografija: Psihologi so optimistični. FOTOGRAFIJE: Guliver/GETTY IMAGES
Odpri galerijo
Psihologi so optimistični. FOTOGRAFIJE: Guliver/GETTY IMAGES

Izraz virtualna resničnost najpogosteje povezujemo z računalniškimi igricami in najrazličnejšimi simulacijami za urjenje pilotov ali vojakov, v zadnjem času pa se čedalje pogosteje omenja tudi kot sredstvo za boj proti depresiji.
Psihologi so optimistični. FOTOGRAFIJE: Guliver/GETTY IMAGES
Psihologi so optimistični. FOTOGRAFIJE: Guliver/GETTY IMAGES

Znanstveniki so prepričani, da bi lahko bolnikovo razpoloženje močno izboljšali, če bi ga postavili v prijetno okolje, kot je podvodno plavanje med koralnimi grebeni, prijeten sprehod skozi gozd ali udeležba na nogometni tekmi, na kateri bi njegovo moštvo zmagalo. S tovrstnim pristopom naj bi premagali anhedonijo, stanje, v katerem bolnik izgubi sposobnost uživanja v prijetnih dejavnostih, kar je pogost simptom depresije.
 

Blagodejni vpliv


Bolnike bi lahko z uporabo virtualne resničnosti naučili, da so pozorni na pozitivne stvari, ki jih obdajajo. Strokovnjaki z Univerze Kalifornija v Los Angelesu so opravili dva ločena poskusa, da bi videli, ali virtualna resničnost res izboljša počutje bolnikov.


Vodja preiskave je bila profesor Michelle Craske, direktorica Središča za proučevanje tesnob in depresije. Razkrila je, da je depresija ena poglavitnih bolezni, ki prizadenejo številne ljudi med 15. in 44. letom starosti. V Združenih državah Amerike vsako leto prizadene kar več kot 16 milijonov odraslih. V Veliki Britaniji je neka raziskava pred par leti pokazala znake depresije pri skoraj 20 odstotkih starejših od 16 let.

Znanstveniki so med preiskavo vpliva virtualne resničnosti na bolnike z anhedonijo šest ljudi postavili v simulirano okolje, ki bi bilo za večino prijetno. V okviru terapije najprej obiščejo simulirano okolje. Če je to galerija, si lahko sprva ogledajo slike, nato pa se s terapevtom pogovorijo o živih barvah slik, o tem, kako se sproščajo ramena in podobno.


Sočasno so bolnikom skenirali dejavnost možganov, da bi ugotovili, ali so se zgodile funkcionalne spremembe. Rezultatov še niso v celoti analizirani, saj preiskave še trajajo, vendar so znanstveniki že zdaj optimistični.
 

Spodbujanje pozitivnih čustev


S tem pristopom si želijo pomagati na ducate ljudem, ki trpijo zaradi napadov tesnobe in anhedonijo. Seveda so morali imeti bolniki dostop do virtualne resničnosti, zato so jim tehnologijo prenesli na telefone, da so jo lahko uporabljali doma. Testirane posameznike so prosili, ali lahko zabeležijo svoje misli, čustva in telesne odzive, medtem ko se, na primer, vozijo z gondolo po Benetkah. Skupno bodo morali prestati 13 seans, vsaki bo sledil tečaj, ki bo pomagal utrditi spoznanje, da določene situacije prinašajo užitek.

Bolniki po vsaki seansi ocenijo svoje razpoloženje in ga nato primerjajo s tistimi, ki niso bili v virtualnem okolju. Po tem eksperimentu bo lahko tudi kontrolna skupina preskusila vpliv virtualne resničnosti.

Če se bo zdravljenje izkazalo za učinkovito, ga bodo poskušali prilagoditi vsakemu bolniku posebej. Če se bodo odzvali na določen lik, se bo ta pogosteje pojavljal. Ta pristop je revolucionaren v tem, da poskuša spodbuditi bolnikova pozitivna čustva, namesto da bi poskušal potlačiti njegova negativna čustva, kot so nemoč, jeza, pomanjkanje energije.


"Večina terapij, ki smo jih uporabljali doslej, je bila koristna pri zmanjševanju simptomov depresije, zelo slabo pa se je izkazala pri naših poskusih, da bi bolniki postali bolj pozitivno nastrojeni," pravi Michelle Craske.
 

Duševno zdravje povezano z okoljem


Anhedonijo je zelo težko zdraviti, tudi v primeru, da se drugi znaki depresije izboljšajo. Tisti, ki niso sposobni uživati v prijetnih dejavnostih, imajo tudi drugače daljše in bolj resne duševne težave. Že poprejšnje preiskave kažejo, da prinaša terapija z virtualno resničnostjo boljše rezultate od kognitivne vedenjske terapije.

Po njej se bolniki soočajo s težavami, tako da spremenijo vedenje in razmišljanje. Z virtualno resničnostjo so pred tem že zdravili fobije, paranoje in socialne stiske.


Prav tako pomaga tistim, ki so preveč šibki, da bi lahko zapustili svoj dom. Dr. Erika Forbes z Univerze Pittsburgh je psihologinja, ki sicer ne sodeluje v tej raziskavi, a je pojasnila: "Duševno zdravje in okolje sta pogojena in neločljiva. S pomočjo virtualne resničnosti pripeljemo svet do bolnikov." Preiskovalci poudarjajo, da se zavedajo, da ne obstaja pristop, ki bi ustrezal vsem, zato tudi virtualna resničnost verjetno ne bo koristila vsem.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas