ZNANOST IN DUŠEVNO ZDRAVJE
Z virtualno resničnostjo nad depresijo
Bolnike z depresijo bi lahko naučili, kako uživati v prijetnih dogodkih, ki jih pomaga ustvarjati navidezna resničnost. Število depresivnih je bistveno večje, kot kaže statistika.
Odpri galerijo
Psihologi so optimistični. FOTOGRAFIJE: Guliver/GETTY IMAGES
Izraz virtualna resničnost najpogosteje povezujemo z računalniškimi igricami in najrazličnejšimi simulacijami za urjenje pilotov ali vojakov, v zadnjem času pa se čedalje pogosteje omenja tudi kot sredstvo za boj proti depresiji.
Znanstveniki so prepričani, da bi lahko bolnikovo razpoloženje močno izboljšali, če bi ga postavili v prijetno okolje, kot je podvodno plavanje med koralnimi grebeni, prijeten sprehod skozi gozd ali udeležba na nogometni tekmi, na kateri bi njegovo moštvo zmagalo. S tovrstnim pristopom naj bi premagali anhedonijo, stanje, v katerem bolnik izgubi sposobnost uživanja v prijetnih dejavnostih, kar je pogost simptom depresije.
Bolnike bi lahko z uporabo virtualne resničnosti naučili, da so pozorni na pozitivne stvari, ki jih obdajajo. Strokovnjaki z Univerze Kalifornija v Los Angelesu so opravili dva ločena poskusa, da bi videli, ali virtualna resničnost res izboljša počutje bolnikov.
Vodja preiskave je bila profesor Michelle Craske, direktorica Središča za proučevanje tesnob in depresije. Razkrila je, da je depresija ena poglavitnih bolezni, ki prizadenejo številne ljudi med 15. in 44. letom starosti. V Združenih državah Amerike vsako leto prizadene kar več kot 16 milijonov odraslih. V Veliki Britaniji je neka raziskava pred par leti pokazala znake depresije pri skoraj 20 odstotkih starejših od 16 let.
Znanstveniki so med preiskavo vpliva virtualne resničnosti na bolnike z anhedonijo šest ljudi postavili v simulirano okolje, ki bi bilo za večino prijetno. V okviru terapije najprej obiščejo simulirano okolje. Če je to galerija, si lahko sprva ogledajo slike, nato pa se s terapevtom pogovorijo o živih barvah slik, o tem, kako se sproščajo ramena in podobno.
Sočasno so bolnikom skenirali dejavnost možganov, da bi ugotovili, ali so se zgodile funkcionalne spremembe. Rezultatov še niso v celoti analizirani, saj preiskave še trajajo, vendar so znanstveniki že zdaj optimistični.
S tem pristopom si želijo pomagati na ducate ljudem, ki trpijo zaradi napadov tesnobe in anhedonijo. Seveda so morali imeti bolniki dostop do virtualne resničnosti, zato so jim tehnologijo prenesli na telefone, da so jo lahko uporabljali doma. Testirane posameznike so prosili, ali lahko zabeležijo svoje misli, čustva in telesne odzive, medtem ko se, na primer, vozijo z gondolo po Benetkah. Skupno bodo morali prestati 13 seans, vsaki bo sledil tečaj, ki bo pomagal utrditi spoznanje, da določene situacije prinašajo užitek.
Bolniki po vsaki seansi ocenijo svoje razpoloženje in ga nato primerjajo s tistimi, ki niso bili v virtualnem okolju. Po tem eksperimentu bo lahko tudi kontrolna skupina preskusila vpliv virtualne resničnosti.
Če se bo zdravljenje izkazalo za učinkovito, ga bodo poskušali prilagoditi vsakemu bolniku posebej. Če se bodo odzvali na določen lik, se bo ta pogosteje pojavljal. Ta pristop je revolucionaren v tem, da poskuša spodbuditi bolnikova pozitivna čustva, namesto da bi poskušal potlačiti njegova negativna čustva, kot so nemoč, jeza, pomanjkanje energije.
"Večina terapij, ki smo jih uporabljali doslej, je bila koristna pri zmanjševanju simptomov depresije, zelo slabo pa se je izkazala pri naših poskusih, da bi bolniki postali bolj pozitivno nastrojeni," pravi Michelle Craske.
Anhedonijo je zelo težko zdraviti, tudi v primeru, da se drugi znaki depresije izboljšajo. Tisti, ki niso sposobni uživati v prijetnih dejavnostih, imajo tudi drugače daljše in bolj resne duševne težave. Že poprejšnje preiskave kažejo, da prinaša terapija z virtualno resničnostjo boljše rezultate od kognitivne vedenjske terapije.
Po njej se bolniki soočajo s težavami, tako da spremenijo vedenje in razmišljanje. Z virtualno resničnostjo so pred tem že zdravili fobije, paranoje in socialne stiske.
Prav tako pomaga tistim, ki so preveč šibki, da bi lahko zapustili svoj dom. Dr. Erika Forbes z Univerze Pittsburgh je psihologinja, ki sicer ne sodeluje v tej raziskavi, a je pojasnila: "Duševno zdravje in okolje sta pogojena in neločljiva. S pomočjo virtualne resničnosti pripeljemo svet do bolnikov." Preiskovalci poudarjajo, da se zavedajo, da ne obstaja pristop, ki bi ustrezal vsem, zato tudi virtualna resničnost verjetno ne bo koristila vsem.
Psihologi so optimistični. FOTOGRAFIJE: Guliver/GETTY IMAGES
Znanstveniki so prepričani, da bi lahko bolnikovo razpoloženje močno izboljšali, če bi ga postavili v prijetno okolje, kot je podvodno plavanje med koralnimi grebeni, prijeten sprehod skozi gozd ali udeležba na nogometni tekmi, na kateri bi njegovo moštvo zmagalo. S tovrstnim pristopom naj bi premagali anhedonijo, stanje, v katerem bolnik izgubi sposobnost uživanja v prijetnih dejavnostih, kar je pogost simptom depresije.
Blagodejni vpliv
Bolnike bi lahko z uporabo virtualne resničnosti naučili, da so pozorni na pozitivne stvari, ki jih obdajajo. Strokovnjaki z Univerze Kalifornija v Los Angelesu so opravili dva ločena poskusa, da bi videli, ali virtualna resničnost res izboljša počutje bolnikov.
20odstotkov starejših od 16 let v Veliki Britaniji kaže določene znake depresije.
Vodja preiskave je bila profesor Michelle Craske, direktorica Središča za proučevanje tesnob in depresije. Razkrila je, da je depresija ena poglavitnih bolezni, ki prizadenejo številne ljudi med 15. in 44. letom starosti. V Združenih državah Amerike vsako leto prizadene kar več kot 16 milijonov odraslih. V Veliki Britaniji je neka raziskava pred par leti pokazala znake depresije pri skoraj 20 odstotkih starejših od 16 let.
Znanstveniki so med preiskavo vpliva virtualne resničnosti na bolnike z anhedonijo šest ljudi postavili v simulirano okolje, ki bi bilo za večino prijetno. V okviru terapije najprej obiščejo simulirano okolje. Če je to galerija, si lahko sprva ogledajo slike, nato pa se s terapevtom pogovorijo o živih barvah slik, o tem, kako se sproščajo ramena in podobno.
Nezmožnost doživetja užitkaAnhedonija izvira iz grške besede anhedonos, kar pomeni biti brez užitka in opisuje duševno motnjo, v kateri oseba delno izgubi sposobnost, da doživi pozitivne čustvene izkušnje. Nezmožnost doživetja užitka povzroča resne psihološke posledice, strah in obup sta vse večja, v mnogo primerih sledi živčni zlom ali depresija. Posledično se pojavijo samomorilne ideje, fobije in panike. Zanimivo je, da anhedonija prizadene več žensk kot moških. Eden od razlogov je v tem, da je ženski organizem bolj dovzeten za razvoj depresivnih motenj, nihanja v hormonskem ravnovesju žensk pa so veliko breme zanj.
Sočasno so bolnikom skenirali dejavnost možganov, da bi ugotovili, ali so se zgodile funkcionalne spremembe. Rezultatov še niso v celoti analizirani, saj preiskave še trajajo, vendar so znanstveniki že zdaj optimistični.
Spodbujanje pozitivnih čustev
S tem pristopom si želijo pomagati na ducate ljudem, ki trpijo zaradi napadov tesnobe in anhedonijo. Seveda so morali imeti bolniki dostop do virtualne resničnosti, zato so jim tehnologijo prenesli na telefone, da so jo lahko uporabljali doma. Testirane posameznike so prosili, ali lahko zabeležijo svoje misli, čustva in telesne odzive, medtem ko se, na primer, vozijo z gondolo po Benetkah. Skupno bodo morali prestati 13 seans, vsaki bo sledil tečaj, ki bo pomagal utrditi spoznanje, da določene situacije prinašajo užitek.
Bolniki po vsaki seansi ocenijo svoje razpoloženje in ga nato primerjajo s tistimi, ki niso bili v virtualnem okolju. Po tem eksperimentu bo lahko tudi kontrolna skupina preskusila vpliv virtualne resničnosti.
Če se bo zdravljenje izkazalo za učinkovito, ga bodo poskušali prilagoditi vsakemu bolniku posebej. Če se bodo odzvali na določen lik, se bo ta pogosteje pojavljal. Ta pristop je revolucionaren v tem, da poskuša spodbuditi bolnikova pozitivna čustva, namesto da bi poskušal potlačiti njegova negativna čustva, kot so nemoč, jeza, pomanjkanje energije.
Depresijo izkusi vsak desetiČe se vsake toliko počutimo poklapani, je nekaj povsem običajnega, ljudje z depresijo pa se lahko počutijo nesrečne več tednov ali mesecev, ne da bi se to nehalo. Prizadene lahko vsakega ne glede na starost in je relativno pogosta. Vsak deseti jo izkusi najmanj enkrat v življenju. To je resno zdravstveno stanje in ljudje ga ne smejo ignorirati in se ga ne morejo kar tako otresti. Simptomi in učinki so različni, med njimi je lahko neprestano stanje razdraženosti ali obupa. Prav tako ima lahko fizične posledice, na primer nespečnost, utrujenost, pomanjkanje apetita in spolne sle, celo občutek fizične bolečine. V skrajnih primerih lahko vodi do samomorilnosti. Sprožijo jo lahko travmatični dogodki, neredko se pojavlja v določenih družinah. Pomembno je, da oseba v tem primeru poišče zdravniško pomoč, spremeni življenjski slog, zdravi pa se lahko s terapijo in z zdravili.
"Večina terapij, ki smo jih uporabljali doslej, je bila koristna pri zmanjševanju simptomov depresije, zelo slabo pa se je izkazala pri naših poskusih, da bi bolniki postali bolj pozitivno nastrojeni," pravi Michelle Craske.
Duševno zdravje povezano z okoljem
Anhedonijo je zelo težko zdraviti, tudi v primeru, da se drugi znaki depresije izboljšajo. Tisti, ki niso sposobni uživati v prijetnih dejavnostih, imajo tudi drugače daljše in bolj resne duševne težave. Že poprejšnje preiskave kažejo, da prinaša terapija z virtualno resničnostjo boljše rezultate od kognitivne vedenjske terapije.
Po njej se bolniki soočajo s težavami, tako da spremenijo vedenje in razmišljanje. Z virtualno resničnostjo so pred tem že zdravili fobije, paranoje in socialne stiske.
Virtualna resničnost je računalniško ustvarjena simulacija okolja ali situacije, lahko bi imeli občutek, da plezate na goro, medtem ko sedite v naslanjaču.
Prav tako pomaga tistim, ki so preveč šibki, da bi lahko zapustili svoj dom. Dr. Erika Forbes z Univerze Pittsburgh je psihologinja, ki sicer ne sodeluje v tej raziskavi, a je pojasnila: "Duševno zdravje in okolje sta pogojena in neločljiva. S pomočjo virtualne resničnosti pripeljemo svet do bolnikov." Preiskovalci poudarjajo, da se zavedajo, da ne obstaja pristop, ki bi ustrezal vsem, zato tudi virtualna resničnost verjetno ne bo koristila vsem.
