VIRUSI NA POHODU
Z otrokom nikar v gnečo
Najpogostejši razlog za obisk pediatričnih ambulant so akutne okužbe zgornjih dihal, ki jih večinoma povzročajo virusi.
Odpri galerijo
Bolan otrok naj počiva in ostane doma. FOTO: Guliver/Getty Images
Med najpogostejše otroške bolezni zagotovo spadajo bolezni dihal, med katere štejemo vnetja zgornjih in spodnjih dihalnih poti, ko gre za prehlad, vnetje obnosnih votlin, ki ga imenujemo sinusitis, vnetje mandljev in žrelnice ter ušes. Bolezni dihal so zelo pogoste prav jeseni in pozimi in večinoma jih povzročajo virusi, včasih tudi bakterije.
Najpogostejši so prehladi, ki lahko potekajo brez povišane temperature, le z zamašenim nosom in slabšim počutjem. Takrat pazimo, da otrok zaužije dovolj tekočine, pomembno je tudi čiščenje nosu, da se ne bi zamašenemu nosu pridružilo še vnetje srednjega ušesa zaradi neprehodne evstahijeve cevke, pravi specialistka pediatrije izr. prof. dr. Nataša Bratina, dr. med. »Tudi pri driski, za katero so glavni krivci rotavirusi, in bruhanju je pomembna skrb za dobro hidracijo. Če starši opazijo, da se otroku zdravstveno stanje slabša, postaja slabše odziven, apatičen, zavrača hrano in pijačo, in ne morejo zbiti temperature, naj takoj, ne glede na vrsto okužbe, pokličejo pediatra in se dogovorijo za pregled.« Vnetje srednjega ušesa se lahko velikokrat pozdravi tudi brez antibiotika, le z zdravljenjem s protibolečinskimi zdravili in nadziranjem stanja pri izbranem pediatru. Občasno pa je potreben antibiotik, predvsem če preide v bakterijsko okužbo, ali pa pri streptokokni angini. Pri otrocih do petega leta starosti so predvsem v sezoni kroženja respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in gripe pogoste tudi okužbe spodnjih dihal. Kot pravijo pediatri, se do drugega leta to kaže z bronhiolitisi, ko otrok težko diha in piska. Predvsem manjši lahko zaradi tega potrebujejo bolnišnično zdravljenje s kisikom in inhalacijami. Pri večjih se pokaže kot bronhitis. Kot pravi sogovornica, so težave zaradi pogostih okužb pri otrocih povezane s prezgodnjo vrnitvijo v vrtec. Izgovor, da danes zjutraj ni imel več temperature in je le še smrkal, ni dober, saj tako ne moremo zaščititi skupine majhnih otrok. Ko še kašlja, piska, ima gnojen izcedek iz nosu, je gotovo še kužen in spada v domačo oskrbo, poudarja sogovornica.
Starši morajo biti pozorni tudi pri kašlju. Ta je sicer obrambni mehanizem telesa, po prehladu je lahko prisoten še več dni, tudi več kot en teden. Kot pravi sogovornica, skrb vzbuja predvsem takrat, kadar je neustavljiv, otroka utrudi, prebuja, vodi v bruhanje in po znakih spominja na primer na oslovski kašelj.
Viroz ne moremo preprečiti, pravi dr. Bratinova, lahko pa preprečimo marsikateri hujši potek bolezni ali sploh bolezen. »Izpostavimo lahko pomen cepljenja proti gripi, rotavirusu, za občutljive populacije, kot so nedonošenčki, otroci s srčnimi napakami, je na voljo še cepivo proti RSV,« pove sogovornica in sklene, da se proti prehladu zavarujemo tudi tako, da zlasti najmanjših otrok ne izpostavljamo gneči v nakupovalnih središčih, z bolnimi pa ne hodimo na obiske, v gledališče in na druge prireditve.
Najpogostejši so prehladi, ki lahko potekajo brez povišane temperature, le z zamašenim nosom in slabšim počutjem. Takrat pazimo, da otrok zaužije dovolj tekočine, pomembno je tudi čiščenje nosu, da se ne bi zamašenemu nosu pridružilo še vnetje srednjega ušesa zaradi neprehodne evstahijeve cevke, pravi specialistka pediatrije izr. prof. dr. Nataša Bratina, dr. med. »Tudi pri driski, za katero so glavni krivci rotavirusi, in bruhanju je pomembna skrb za dobro hidracijo. Če starši opazijo, da se otroku zdravstveno stanje slabša, postaja slabše odziven, apatičen, zavrača hrano in pijačo, in ne morejo zbiti temperature, naj takoj, ne glede na vrsto okužbe, pokličejo pediatra in se dogovorijo za pregled.« Vnetje srednjega ušesa se lahko velikokrat pozdravi tudi brez antibiotika, le z zdravljenjem s protibolečinskimi zdravili in nadziranjem stanja pri izbranem pediatru. Občasno pa je potreben antibiotik, predvsem če preide v bakterijsko okužbo, ali pa pri streptokokni angini. Pri otrocih do petega leta starosti so predvsem v sezoni kroženja respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in gripe pogoste tudi okužbe spodnjih dihal. Kot pravijo pediatri, se do drugega leta to kaže z bronhiolitisi, ko otrok težko diha in piska. Predvsem manjši lahko zaradi tega potrebujejo bolnišnično zdravljenje s kisikom in inhalacijami. Pri večjih se pokaže kot bronhitis. Kot pravi sogovornica, so težave zaradi pogostih okužb pri otrocih povezane s prezgodnjo vrnitvijo v vrtec. Izgovor, da danes zjutraj ni imel več temperature in je le še smrkal, ni dober, saj tako ne moremo zaščititi skupine majhnih otrok. Ko še kašlja, piska, ima gnojen izcedek iz nosu, je gotovo še kužen in spada v domačo oskrbo, poudarja sogovornica.
Vročina in kašelj
Povišana telesna temperatura je signal, da se z otrokom nekaj dogaja in da ga morajo starši skrbneje spremljati. Kot pravi dr. Bratinova, je klasično zdravilo za nižanje telesne temperature paracetamol, ki ga lahko dobimo kot svečko, sirup, tablete, prašek. »Odmerimo ga v povprečju na šest ur, sledi ibuprofen, ki je tudi na voljo v različnih oblikah. Včasih se kombinirata obe zdravili, na voljo pa so še druga. Če je temperatura povišana, se svetuje skrb za primeren vnos tekočin, med naravnimi pomagali pa so na voljo hladni ovitki. Temperaturo zbijamo, kadar preseže 38,5 stopinje Celzija. Za čiščenje nosu in vlaženje nosne sluznice so na voljo različne solne raztopine kot kapljice ali pršila in tudi črpalke za čiščenje nosu.«Starši morajo biti pozorni tudi pri kašlju. Ta je sicer obrambni mehanizem telesa, po prehladu je lahko prisoten še več dni, tudi več kot en teden. Kot pravi sogovornica, skrb vzbuja predvsem takrat, kadar je neustavljiv, otroka utrudi, prebuja, vodi v bruhanje in po znakih spominja na primer na oslovski kašelj.
Cepljenje preprečuje
Nekatere nalezljive otroške bolezni, in sicer ošpice, mumps, rdečke, otroško paralizo, oslovski kašelj, črne koze, davico, lahko učinkovito omejimo oziroma preprečujemo s cepljenjem. Nobena otroška nalezljiva bolezen še ni izkoreninjena in se lahko, če se ustvari primerno okolje za to, spet pojavi. Med nalezljivimi boleznimi so bile izkoreninjene samo črne koze, že leta 1980. Po uvedbi cepljenja se je pojavnost večine otroških nalezljivih bolezni zelo zmanjšala, nekatere se v Sloveniji že dolgo niso pojavile. Tako je bil pri nas zadnji primer davice leta 1967, zadnji primer otroške paralize pa 1978. V zadnjem času je več primerov ošpic, kar je posledica tega, da se je pri nas nasprotovanje cepljenju v minulih letih močno okrepilo. Kot pravijo strokovnjaki, je najverjetnejši razlog tega slabo zaupanje v uradne institucije in njihova priporočila. To je čedalje bolj razširjen fenomen v sodobni družbi in zdi se, da ljudje pogosteje zaupajo antiznanosti kot znanosti.
Nekatere nalezljive otroške bolezni, in sicer ošpice, mumps, rdečke, otroško paralizo, oslovski kašelj, črne koze, davico, lahko učinkovito omejimo oziroma preprečujemo s cepljenjem. Nobena otroška nalezljiva bolezen še ni izkoreninjena in se lahko, če se ustvari primerno okolje za to, spet pojavi. Med nalezljivimi boleznimi so bile izkoreninjene samo črne koze, že leta 1980. Po uvedbi cepljenja se je pojavnost večine otroških nalezljivih bolezni zelo zmanjšala, nekatere se v Sloveniji že dolgo niso pojavile. Tako je bil pri nas zadnji primer davice leta 1967, zadnji primer otroške paralize pa 1978. V zadnjem času je več primerov ošpic, kar je posledica tega, da se je pri nas nasprotovanje cepljenju v minulih letih močno okrepilo. Kot pravijo strokovnjaki, je najverjetnejši razlog tega slabo zaupanje v uradne institucije in njihova priporočila. To je čedalje bolj razširjen fenomen v sodobni družbi in zdi se, da ljudje pogosteje zaupajo antiznanosti kot znanosti.
Viroz ne moremo preprečiti, pravi dr. Bratinova, lahko pa preprečimo marsikateri hujši potek bolezni ali sploh bolezen. »Izpostavimo lahko pomen cepljenja proti gripi, rotavirusu, za občutljive populacije, kot so nedonošenčki, otroci s srčnimi napakami, je na voljo še cepivo proti RSV,« pove sogovornica in sklene, da se proti prehladu zavarujemo tudi tako, da zlasti najmanjših otrok ne izpostavljamo gneči v nakupovalnih središčih, z bolnimi pa ne hodimo na obiske, v gledališče in na druge prireditve.
