SAMOMOR

Vsakdo lahko pomaga bližnjemu

Objavljeno 20. september 2020 17.35 | Posodobljeno 20. september 2020 17.35 | Piše: Ema Bubanj

V Sloveniji je v letu 2019 zaradi samomora umrlo 394 ljudi, skoraj štirikrat več moških kakor žensk. Bolj so ogroženi tudi prebivalci na vzhodu države in starejši.

Rumeno-oranžna pentljica je mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi njega koga izgubili. FOTO: Panuwat Dangsungnoen/Getty Images
Preprečevanje samomorov ostaja družbeni izziv, ki ga lahko premagujemo le skupaj, zato sta Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 2002 današnji dan, 10. september, posvetili tej pomembni problematiki. Marsikdo se namreč ne zaveda, da lahko tovrstno vedenje prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih, vsak samomor namreč pusti različne posledice pri kar 135 ljudeh.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Neprepoznana in nezdravljena depresija je še vedno eden od najpogostejših vzrokov zanj. FOTO: Kittiya/Getty Images

Vsako leto ostaja med dvajsetimi vodilnimi vzroki umrljivosti. Zaradi njega vsako leto umre več kot 800.000 ljudi, torej se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. A le s skupnimi močmi lahko pomagamo preprečiti tako tragične konce, moč, da pomaga, pa ima prav vsak izmed nas. Tudi letošnje sporočilo svetovnega dne se zato preprosto, a pomenljivo glasi Skupaj in poudarja bistvo sodelovanja in povezovanja. Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovenski center za raziskovanje samomora na Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem (UP IAM), Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje Posvet in Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija vabijo, da se med 10. septembrom do 10. oktobrom pridružimo globalni akciji Prekolesarimo svet, katere cilj je, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi premagali 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Že sedmo leto se ji pridružujemo tudi v Sloveniji in učinkovito širimo zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem, ki ga lahko skupaj preprečujemo, obenem pa spodbujamo druženje in navezovanje stikov.

Štirikrat več moških

V Sloveniji je za posledicami samomora lani umrlo 394 ljudi, med njimi 307 moških in 87 žensk. Preprečevanje samomora je naloga, ki se ji je treba kontinuirano posvečati, in naloga, pri kateri morajo sodelovati vsi sektorji, opozarja doc. dr. Saška Roškar z NIJZ.

Pravočasna pomoč
V sklopu Slovenskega združenja za preprečevanje samomora že 14 let deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki posameznikom, parom in družinam ponuja strokovno psihološko pomoč pri reševanju problemov in stisk, s katerimi se srečujejo v življenju, pa jih sami ne zmorejo obvladati. Svetovanje je brezplačno, dostopno brez napotnic in kartice zdravstvenega zavarovanja, čakalne dobe so kratke, zato so dvomi in predsodki pred vključitvijo v obravnavo manjši. V svetovalnicah delujejo visoko usposobljeni strokovnjaki, število posvetov pa je iz leta v leto večje.

»V Sloveniji opažamo razlike v umrljivosti zaradi samomora med spoloma, saj moški umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Prav tako opažamo razlike med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije, regije na vzhodu so bolj ogrožene. V primerjavi z mednarodnim povprečjem izstopa tudi visok samomorilni količnik v višjih starostnih skupinah. V prihodnosti si moramo prizadevati, da bi še bolj okrepili različne preventivne dejavnosti, kot so ozaveščanje splošne javnosti, aktivnosti destigmatizacije, delo pri krepitvi veščin in kompetenc za prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih skupinah in omejevanje dostopnosti do sredstev.« Da bi pristopili k nekomu, ki je v stiski, pa ni nujno treba, da smo zdravniki ali terapevti. Pomoč lahko ponudi vsakdo izmed nas. »V sklopu projekta A (se) štekaš?!? aktivno delujemo na področju izobraževanja o duševnem zdravju in iskanja ustreznih virov pomoči med mladostniki. Različnim javnostim posredujemo tudi informacije o prepoznavi in pomoči osebi, za katero vemo ali menimo, da je v hudi stiski,« pove izr. prof. dr. Vita Poštuvan z IAM in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora. »Letos smo na temo pomoči in pogovora z osebo v stiski izdali priročnik z naslovom Pogovor o samomoru: Praktični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih. Je prosto dostopen na naši spletni strani. Z NIJZ sodelujemo v projektu E-znanje za duševno zdravje. Aktivno sodelujemo tudi z Univerzo v Mariboru pri pripravi novega programa VIVA: gre za brezplačen spletni program za obvladovanje stresa, povezanega z delom, ki je namenjen zaposlenim, ki se soočajo z izgorelostjo. Zaradi aktualne epidemiološke situacije sodelujemo tudi v mednarodnem projektu, v katerem raziskujemo vplive in posledice, ki jih je imela epidemija covida-19 na posameznike in njihovo duševno zdravje.«

Za svojce
Žalujoči so po samomoru bližnjega še posebno ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina. Mag. Bogdan Dobnik: »V sodelovanju z Zavodom Med.over.net, Inštitutom Rahločutnost ter Zavodom Pogreb ni tabu bomo tudi letos zaznamovali mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki jih je prizadel samomor njihovega člana. V dneh okoli 21. novembra bo organiziran dogodek z naslovom U P A N J E: pomoč in podpora družini po travmatični izgubi bližnjega zaradi samomora. Z njim želimo osvetliti varovalne in rizične dejavnike za kratkoročne in dolgoročne posledice travmatične izgube bližnjega.«

Dejavni so tudi v Ozari Slovenija, nacionalnem združenju za kakovost življenja, pojasnjuje mag. Bogdan Dobnik. »Oktobra bomo predstavili aplikacijo za mobilne telefone, namenjeno vsem, ki se soočajo z depresivnimi simptomi in tesnobnostjo ter iščejo poti za izboljšanje duševnega zdravja. Zavedamo se, da je ravno neprepoznana in nezdravljena depresija še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov za samomor. Kar 70 odstotkov ljudi, ki naredijo samomor, trpi zaradi depresije in prav samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri ljudeh z depresijo. Z aplikacijo bodo lahko uporabniki opravili samooceno duševnega stanja, pridobljeno oceno pa delili z zdravniki, kliničnimi psihologi in drugimi strokovnjaki. Aplikacija bo vsebovala več nasvetov in praktičnih vaj, ki jim bodo pomagali razumeti ozadje težav ter pripomogli k njihovemu reševanju.«




Deli s prijatelji