Visoki C: ko pomislimo na odpornost, se upravičeno spomnimo nanj
Zagotovo je veliki C tisti vitamin, ki ga daleč najbolje poznamo. In to z razlogom. Ko pomislimo na odpornost, se upravičeno spomnimo nanj, z njim pa tudi na citruse, ki so eden njegovih najbogatejših virov.
Pomanjkanje je redko
»Vitamin C, znan tudi kot askorbinska kislina, je vodotopen vitamin, ki ima pomembno vlogo v našem telesu,« nam je pojasnila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
»Ker ga naše telo ni sposobno proizvajati samo, ga moramo vnesti s hrano. Živila rastlinskega izvora so najbogatejši vir vitamina C – na primer zelena zelenjava, paprika, jagodičevje in citrusi. Pomemben vir, ki sicer ni najboljši, je krompir, s katerim lahko zaradi zaužitih količin v telo vnesemo do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa.« Kot vemo, je C-vitamin pomemben pri delovanju in krepitvi imunskega sistema, ponaša pa se tudi z drugimi dobrodejnimi učinki. »Izboljšuje absorpcijo železa v prebavnem traktu in sodeluje pri tvorjenju kolagena, ki ga potrebujemo za normalno delovanje kosti, ožilja, dlesni, kože, zob in hrustanca. Poleg tega ima pomembno antioksidativno vlogo, kar pomeni, da naše telo ščiti pred prostimi radikali. Prispeva k sproščanju energije pri presnovi in normalnem delovanju živčnega sistema ter zmanjšuje utrujenost. Ni pa dokazov, da bo vnos večjih količin takoj po začetku prehlada zmanjšal njegovo trajanje in resnost. Učinek vitamina C se pokaže ob njegovem pomanjkanju,« pojasnjuje sogovornica in pristavlja, da je pomanjkanje danes zelo redko, pokaže pa se lahko kot bolezen skorbut, ki prizadene odrasle in prinese vnete ter krvaveče dlesni, izpadanje zob, utrujenost, počasno celjenje ran.
Ni dokazov, da bo vnos večjih količin vitamina C takoj po začetku prehlada zmanjšal njegovo trajanje.
Moeller–barlowova bolezen je posledica pomanjkanja vitamina C pri dojenčkih, kaže se v motnjah tvorbe kosti in rasti. »Priporočen dnevni vnos za odraslega je 80 miligramov, za otroke do tretjega leta 20 miligramov, za otroke do osmega leta pa 45 miligramov. Večjo količino vitamina C potrebujejo nosečnice, kadilci, ljudje, ki opravljajo večje fizične napore – tudi športniki. Tudi pri odvisnih od alkohola, ljudeh, ki uživajo nekatera zdravila, ter pri okužbah in nekaterih bolezenskih stanjih, na primer sladkorni bolezni in ledvičnih boleznih, je priporočljiv vnos večje količine,« še pove predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in pristavi, da vitamina C po večini zaužijemo dovolj z raznoliko prehrano, še zlasti če uživamo dovolj sadja in zelenjave: »Seveda govorimo o priporočljivem dnevnem vnosu za zdravega človeka. Pri ljudeh, ki morajo zaužiti večjo količino, pa pridejo v poštev tudi prehranska dopolnila z vitaminom C, vendar po predhodnem posvetu s farmacevtom ali zdravnikom.«
Krepi imunski sistem in ima številne druge dobrodejne učinke.
Z vitaminom C se skorajda ne moremo predozirati, še sklene mag. Potočnik Benčičeva: »Načeloma zgornja meja za vnos vitamina C ni določena – v količinah do 1 grama na dan naj ne bi bilo težav. Vendar se učinkovitost absorpcije pri tako visokih količinah zelo zmanjša, zato jih ni smiselno vnašati. Čeprav se odvečne količine načeloma izločajo z urinom in blatom, lahko uživanje nad 2 grama na dan draži črevo in želodec ter moti absorpcijo bakra. Lahko povzroča ledvične kamne.«
