NA ZDRAVJE

Bolzene, za katero večinoma obolevajo ženske

Število zbolelih za ščitničnimi boleznimi iz dneva v dan večje.
Fotografija: Če imamo s tem organom metuljaste oblike težave, jih je treba čim prej zdraviti. FOTO: Inside Creative House/Getty Images
Odpri galerijo
Če imamo s tem organom metuljaste oblike težave, jih je treba čim prej zdraviti. FOTO: Inside Creative House/Getty Images

Ščitnica je pomemben organ, v sodobnem ritmu življenja, ob številnih stresnih dogodkih, onesnaženju in sevanju v okolju je število obolelih za ščitničnimi boleznimi iz dneva v dan večje. Raziskave potrjujejo, da tako pomanjkanje kot presežek ščitničnih hormonov povzročita motnje v delovanju različnih tkiv in organov, na primer srca, možganov, prebavil, dihal, kosti in mišic ali rodil. Ščitnični hormoni uravnavajo metabolizem kosti in lipidov, vpleteni so v uravnavanje telesne temperature, vplivajo na kožo, lase in nohte, nujno so potrebni za rast in razvoj ploda in otroka v njegovem zgodnjem razvoju: če jih v tem obdobju primanjkuje, se tak otrok lahko slabše intelektualno razvija, hudo pomanjkanje pa lahko privede tudi do telesne in duševne manjrazvitosti.

Če imamo s tem organom metuljaste oblike težave, jih je treba čim prej zdraviti, opozarjajo zdravniki. Neprepoznana in nezdravljena ščitnična bolezen je lahko celo usodna. Težave se lahko pojavijo pri posameznikih vseh starosti, običajno pri starih od 20 do 50 let; obolenja pogosteje pestijo ženske. Po podatkih Ambulante za bolezni ščitnice, ki deluje na Kliniki za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in pokriva območje približno polovice Slovenije, vsako leto obravnavajo 5000–6000 novih bolnikov s sumom na bolezen ščitnice. Pri približno 40 odstotkih potrdijo hashimotov tiroiditis, skoraj polovica teh potrebuje takojšnje zdravljenje, preostali spremljanje.

V večini razvitih držav je glavni vir joda jodirana kuhinjska sol

Ker je ščitnica – vsako leto 25. maja zaznamujemo svetovni dan ščitnice – zaradi proizvajanja hormonov v našem telesu zelo pomembna, je njeno delovanje nujno uravnavati in preprečiti posledice nepravilnosti. Najpogostejše funkcijske motnje so premajhno delovanje ščitnice ali hipotiroza, preveliko delovanje ali hipertiroza, rak ščitnice in hashimotov tiroiditis oziroma vnetje ščitnice.

V Sloveniji vsako leto obravnavajo 5000–6000 novih bolnikov s sumom na bolezen ščitnice. FOTO: Magicmine/Getty Images
V Sloveniji vsako leto obravnavajo 5000–6000 novih bolnikov s sumom na bolezen ščitnice. FOTO: Magicmine/Getty Images

Tako hiperaktivno, ko deluje preveč, kot hipoaktivno delovanje, ko deluje premalo, lahko vpliva na težave s kožo, na alergije, utrujenost, razdražljivost, prebavne težave, težave s spanjem, pridobivanje ali izgubljanje teže, otekline. Nepravilno delovanje lahko povzroča najrazličnejše vrste bolečine in avtoimunske bolezni. Da bi ščitnica delovala pravilno, moramo poskrbeti za ustrezno in raznoliko prehrano, hranila, ki prispevajo k temu, hkrati pa dobro vplivajo na splošno zdravje, so železo, magnezij, selen, cink, vitamin A, vitamin B12 in maščobne kisline omega-3 ter seveda jod, ki je bistven gradnik ščitničnih hormonov. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasel človek zaužil okrog 150 mikrogramov joda na dan. Ker ga v sadju, zelenjavi, mesu in mlečnih izdelkih skoraj ni, je v večini razvitih držav njegov glavni vir jodirana kuhinjska sol.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije