NAŠE ZDRAVJE

Urologov še vedno premalo: potrebovali bi jih še najmanj 120

V Sloveniji vsako leto odkrijemo raka prostate pri 1600 moških, več kot 400 jih umre; dolge čakalne dobe so krive za pozne diagnoze.
Fotografija: Novembra tudi z brki ozaveščamo o zdravstvenih težavah moških. FOTO: Nito100, Getty Images
Odpri galerijo
Novembra tudi z brki ozaveščamo o zdravstvenih težavah moških. FOTO: Nito100, Getty Images

November tradicionalno namenjamo ozaveščanju o zdravju moških: po rožnatem oktobru, v katerem stroka postavlja v ospredje žensko zdravje in opozarja na tveganja za pojav raka dojke, se s simbolnimi brki zdaj usmerja v bolezni, ki najbolj ogrožajo moške. Rak prostate in mod ter depresija ostajajo na vrhu seznama, slovenska stroka pa ob tem znova poudarja problematiko pomanjkanja urologov in posledično pozne diagnoze raka prostate.

S presejalnim programom bi lahko znižali stopnjo umrljivosti, izboljšali kakovost življenja bolnikov in zmanjšali stroške zdravljenja. FOTO: Chinnapong/Getty Images
S presejalnim programom bi lahko znižali stopnjo umrljivosti, izboljšali kakovost življenja bolnikov in zmanjšali stroške zdravljenja. FOTO: Chinnapong/Getty Images

Vsako leto v Sloveniji odkrijemo raka prostate pri 1600 moških, več kot 400 jih umre. Kot je povedal predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije mag. Franc Hočevar, se je v primerjavi izpred 20 let število urologov v Sloveniji podvojilo: pri nas deluje okoli 60 urologov in 30 specializantov urologije, vendar je to še vedno premalo. Da bi se lahko primerjali z drugimi evropskimi državami, bi potrebovali najmanj 120 urologov. Kot je pristavil predsednik Združenja urologov Slovenije dr. Zoran Krstanoski, dr. med., spec. urologije, je v Sloveniji na 35.000 prebivalcev en urolog, medtem ko je po evropskem povprečju en urolog na 20.000 prebivalcev. Čakalna doba za obisk urologa je v povprečju devet mesecev, zamude pri diagnosticiranju in pravočasnem zdravljenju so tako neizogibne.

Smiseln presejalni program

Ne le večje število urologov, za ureditev področja bi bila smiselna tudi uvedba presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka prostate, s katerim bi lahko znižali stopnjo umrljivosti, izboljšali kakovost življenja bolnikov in svojcev ter zmanjšali stroške zdravljenja, ki so ravno zaradi poznih diagnoz zelo visoki.

Rak prostate in mod ter depresija ostajajo na vrhu seznama težav, ki moške doletijo najpogosteje. FOTO: Chinnapong, Getty Images
Rak prostate in mod ter depresija ostajajo na vrhu seznama težav, ki moške doletijo najpogosteje. FOTO: Chinnapong, Getty Images

Poleg tega so novosti na področju urologije za bolnike samoplačniške, zato bi jih morali po mnenju strokovnjakov uvesti na seznam storitev, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, težavna pa je tudi zagotovitev zadostnih operativnih zmogljivosti za obravnavo uroloških bolnikov, s čimer se uspešno spopadajo v Splošni bolnišnici Jesenice, kjer so že izboljšali oskrbo bolnikov na Gorenjskem, urološka ekipa pa se od vzpostavitve pred petimi leti vztrajno krepi in izvaja vse več dejavnosti, pri čemer jim bo v prihodnje v pomoč donacija mednarodnega gibanja Movember, onkološkega društva OnkoMan in Društva uroloških bolnikov Slovenije. Ta znaša 5000 evrov, upajo pa, da bodo zbrali še več sredstev, saj si želijo kupiti napravo za endoskopske preiskave v vrednosti 20.000 evrov.

Število primerov se iz leta v leto povečuje tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA. FOTO: Jarun011, Getty Images
Število primerov se iz leta v leto povečuje tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA. FOTO: Jarun011, Getty Images

Rak prostate sicer najpogosteje doleti starejše moške, več kot dve tretjini bolnikov sta starejši od 65 let. Število primerov se iz leta v leto povečuje tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA. Bolj so ogroženi tisti, ki imajo bližnjega sorodnika, zbolelega za rakom prostate, in sorodnice prvega reda z rakom dojke, ki je posledica spremenjenega gena BRCA2. Bolezen je pogostejša tudi pri tistih, ki se prehranjujejo z veliko maščobami, imajo čezmerno telesno težo in niso dovolj telesno dejavni. K zdravniku morajo tisti, ki pogosto urinirajo, predvsem ponoči, imajo težave z začetkom uriniranja, opažajo počasnejše odtekanje urina, tanjši curek in občutek, da mehurja ni mogoče povsem sprazniti. Na težave opozarjajo tudi bolečine pri uriniranju, kri v urinu ali spermi, poznejši znaki pa so slabokrvnost in bolečine v kosteh. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas