Tuberkuloze je spet več
Za tuberkulozo zboli 30.000 ljudi na dan, 4400 pa jih umre. Covid-19 je zadnja leta nekoliko zasenčil eno najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni na svetu, a zdaj, ko o pandemiji skorajda ne govorimo več, se znova odstira nevarnost tuberkuloze. Slovenija sicer velja za državo z nizko pojavnostjo, a dogajanje na vojnih območjih z begunskim valom prinaša nova tveganja tudi pri nas, opozarja stroka ob svetovnem dnevu.
V Sloveniji je redka
Pandemija covida-19 in vojni spopadi po Evropi, Afriki in Bližnjem vzhodu so občutno vplivali na dolgoletno prizadevanje v boju proti tuberkulozi, tako sta se pojavnost in smrtnost zaradi bolezni spet povečali. »Tuberkuloza je po umiritvi pandemije znova najpogostejša nalezljiva bolezen, z največjo smrtnostjo med njimi,« pojasnjuje prim. Petra Svetina, dr. med., spec. interne medicine z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. »Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2021 po svetu 10,6 milijona ljudi s tuberkulozo in 1,6 milijona smrti zaradi nje. Tuberkuloza je tudi najpogostejši vzrok smrti pri osebah, okuženih z virusom HIV.« Trideset držav uvrščamo med t. i. države z visokim bremenom tuberkuloze, na drugi strani pa so države, kjer je bolezen redka, med njimi je Slovenija. Leta 2021 je bilo v Register tuberkuloze RS prijavljenih 80 bolnikov.
»Tuberkulozo povzročajo bacili tuberkuloze (Mycobacterium tuberculosis), ki se prenašajo s kužnim aerosolom. Ta nastaja pri kašlju, kihanju, govorjenju ali petju oseb s pljučno tuberkulozo ali tuberkulozo grla, lahko nastaja tudi pri določenih posegih v predelu dihalnih poti in ne nazadnje pri ravnanju z izmečkom in drugimi izločki na bolniških oddelkih in v laboratorijih za diagnostiko tuberkuloze,« nadaljuje sogovornica in pojasnjuje, da bolezen najpogosteje prizadene pljuča, pri tretjini bolnikov pa so prizadeti drugi organi: »Lahko pa so sočasno prizadeta tako pljuča kot drugi organi. Simptomi so prolongiran kašelj (več kot tri tedne), bolečina v prsih in hemoptize oziroma izkašljevanje krvi. Začetek je običajno neopazen, simptomi se razvijejo v nekaj tednih. Sistemski znaki so povišana temperatura, mrzlice, nočno znojenje, utrudljivost, izguba apetita in hujšanje. Simptomi zunajpljučne tuberkuloze pa so odvisni od prizadetega organa.«
Prvič v več kot desetletju sta se povečali ocenjena pojavnost tuberkuloze in smrtnost zaradi nje. Geslo letošnjega svetovnega dneva tuberkuloze se glasi Da! Lahko odpravimo tuberkulozo!, s katerim želi Svetovna zdravstvena organizacija spodbuditi hitrejše sprejemanje novih priporočil in pospešiti ukrepe ter multidisciplinarno sodelovanje v boju proti tej bolezni.
Ob stiku s kužnim bolnikom je verjetnost prenosa okužbe 25-odstotna. Večina okuženih ne razvije aktivne bolezni, to se zgodi pri 10 odstotkih okuženih, največkrat v prvih dveh letih po okužbi, verjetnost za napredovanje v bolezen pa ostaja vse življenje. Kot pojasnjuje zdravnica z Golnika, se bolezen zdravi s protituberkuloznimi zdravili, ki jih je treba prejemati redno, več mesecev: »Poleg rednega in dolgotrajnega uživanja zdravil je pomemben zdrav način življenja, predvsem uživanje energijsko bogate hrane in opustitev škodljivih navad, kot so kajenje ter uživanje drog in alkohola. Če bolezen ugotovimo zgodaj in bolnik začne prejemati ustrezna zdravila, je tuberkuloza povsem ozdravljiva.
30 tisoč ljudi na dan zboli za tuberkulozo.
Če pa učinkovitega zdravila ni na voljo oziroma so bacili odporni proti zdravilom, bolezen počasi napreduje in je v petih letih smrtna pri več kot polovici primerov.« In še, lahko se tudi ponovi, če ni bila zdravljena s pravo kombinacijo protituberkuloznih zdravil ali pa je bila zdravljena prekratko, sogovornica pa še sklene: »Bolezen ne prinaša imunosti, tako se lahko posameznik znova okuži in zboli.«
