ZDRAVJE

Toplota uniči mikroorganizme

Objavljeno 30. julij 2020 06.58 | Posodobljeno 30. julij 2020 07.16 | Piše: M. M. K.

Zastrupitve s hrano so poleti pogostejše, saj se hrana hitreje kvari; nujno je poskrbeti za pravilno, varno in ustrezno obdelavo živil.

Bolezen se začne nenadno s slabostjo, bruhanjem in drisko. FOTO: Deagreez/Getty Images
Vse prehranske razvade, ki niso v prid našemu zdravju, je čez poletje pametno opustiti. V vročih dneh težko prebavljive jedi oziroma kalorično bogati obroki niso najboljša izbira. Poletje je čas, ko je treba poskrbeti za pravilen izbor hrane. Od tega je odvisno, kako se bomo počutili in kako bomo prenašali visoke temperature. Nutricionisti svetujejo, da poleti na naši mizi ne sme manjkati sveže zelenjave, rib in sadja. Ker pa takrat tudi veliko jemo zunaj, še najraje na piknikih, je nujno poskrbeti za pravilno, varno in ustrezno obdelavo živil, da ne bi bilo neželenih težav, tudi zastrupitev s hrano. Po ocenah je 130 milijonov Evropejcev na leto prizadetih z občasnimi zdravstvenimi težavami, ki so jih povzročila živila.
image
Treba je biti previden. FOTO: Getty Images

Toplotna obdelava

Najpogostejši vzroki za zastrupitev s hrano so okuženost živil z mikroorganizmi oziroma njihovimi toksini in pomanjkljiva higiena pri pripravi, shranjevanju ali uživanju hrane. Pogost vzrok okužb in zastrupitev je neustrezna toplotna obdelava živil pa tudi navzkrižno onesnaženje toplotno že obdelanih s surovimi, z nečistimi rokami, delovnimi površinami in pripomočki ter opremo. To lahko povzroči okužbo ali zastrupitev, pravijo strokovnjaki na NIJZ: »Večino hrane, predvsem meso, perutnino, ribe in jajca, je treba temeljito toplotno obdelati, da bomo uničili večino mikroorganizmov, ki povzročajo okužbe in zastrupitve. Pomembno je, da toplotno obdelana živila vzdržujemo v razmerah, ki ne omogočajo razmnoževanja bakterij in preprečujejo kakršno koli onesnaženje živil. Dosledno upoštevamo pravila dobre higienske prakse.« Predvsem perutnina je lahko gojišče bakterije salmonele, ki jo uničimo z visoko temperaturo kuhanja ali pečenja. Središčna temperatura mesa med pripravo mora biti okoli 85 stopinj Celzija. Osnovni postopki toplotne obdelave živil, predvsem mesa, so kuhanje, dušenje, praženje z maščobo ali brez nje, pečenje v pečici ali ponvi, cvrtje, pečenje na žaru in tudi v mikrovalovni pečici.

Večina mikroorganizmov ne preživi na visoki temperaturi, zato so najvarnejša tista živila, ki so toplotno obdelana.

Živila z visokim tveganjem

Tudi na piknikih poskrbimo za varnost: mesa in drugih izdelkov, ki morajo biti na hladnem, na primer sladoleda, ne puščamo na vročini. Bakterije, ki povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano, na nekaterih živilih rastejo lažje kot na drugih. Živila z visokim tveganjem so surovo in kuhano meso, tudi perutnina in gotova živila, ki vsebujejo te surovine, mlečni izdelki, kot so kreme in sladice, jajca in izdelki iz jajc, delikatesni izdelki, morski sadeži, kuhan riž in testenine, pripravljene solate, kot sta riževa in solata iz testenin, pripravljene sadne solate, gotova živila (pripravljena za uživanje brez nadaljnje obdelave), sendviči, zvitki, pice, ki vsebujejo katero koli od omenjenih surovin oziroma živil. Po zaužitju okužene hrane ali pijače traja od nekaj ur do dni, preden izbruhne bolezen, zastrupitve s hrano potekajo podobno, bolnik ima drisko, krče in bolečine v trebuhu, prisotna sta slabost in bruhanje. Nujno je nadomeščanje tekočine, da bi preprečili dehidracijo. Če driska traja dlje kot tri dni in prebavne težave spremljajo povišana telesna temperatura, kri v blatu ter dolgotrajno bruhanje z znaki dehidracije, obiščemo zdravnika.




Deli s prijatelji