To so najboljše raztezne vaje za križ
Najmanj 80 odstotkov ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča z bolečino v križu. Težava se lahko pojavi kot nenadna ostra in močna bolečina, lahko pa je tudi topa in dolgotrajna; včasih se razširi v zadnjico in po zadnji strani stegen do goleni in stopal. Vztraja do enega tedna, v tem času pa posameznik trpi zaradi bolečin ob sklanjanju, okorelosti hrbta, včasih ga doletita tudi slab občutek za dotik in mravljinčenje po spodnjih udih.
Vzroka ne odkrijemo vedno
»Bolečine v križu so v razvitih državah velik zdravstveni problem,« pojasnjuje prof. dr. Blaž Mavčič, dr. med, spec. ortopedije iz Medicinskega centra Barsos. »Pogosto so posledica slabih ergonomskih razmer in težkih fizičnih del, pa tudi sodobnega življenja s premalo gibanja, dolgotrajnim sedenjem v prisilni drži in povečano telesno težo. Tudi dednost oziroma nagnjenost k bolj ali manj hitro napredujoči obrabi in degenerativnim spremembam tkiv v hrbtenici ima lahko pri tem vlogo.«
A za bolečine v križu nam ne uspe vedno najti zgolj enega oprijemljivega vzroka, ti so lahko tako fizičnega kot psihičnega izvora, nadaljuje sogovornik: »Če ugotovimo vzrok, gre največkrat za okvaro medvretenčne ploščice ali obrabo sklepov med vretenci, pri starejših moramo pomisliti na osteoporozo. Bolečine v križu so lahko povezane z nekaterimi deformacijami ali boleznimi sosednjih organov, na primer ledvičnimi kamni ali pljučnico.«
Večina akutnih bolečin v križu je sicer posledica preobremenitve mišic, okvar malih sklepov hrbtenice ali medvretenčnih ploščic, pojasnjuje prof. dr. Mavčič: »Telo kot odgovor na okvaro reagira z vnetjem, ki lahko povzroča hude bolečine. V hrbtenici je veliko različnih živčnih končičev v mišicah, vezeh, medvretenčnih ploščicah in drugih hrbteničnih strukturah, zato možgani težko točno prepoznajo izvor bolečin.
Strgana ali degenerirana ledvena medvretenčna ploščica na primer povzroča podoben občutek kot razbolen mišični vozlič. Pri obeh se lahko pojavita vnetje in boleč mišični krč v istem delu telesa. Mišice in vezi se celijo hitreje, natrgan disk se lahko zaceli počasi ali hitro, trajanje bolečine pa pomaga ugotoviti njen vzrok.«
Ko bolečina mine
In kaj storiti, ko nas zagrabi v križu? Najučinkovitejša zdravila so iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki jih lahko kombiniramo s paracetamolom. V lekarni jih kupimo brez recepta, delujejo pa tako protivnetno kot protibolečinsko. Pomemben je kratkotrajen počitek, nikakor pa ne poležavanje!
Pri okrevanju je pomemben počitek, nikakor pa ne dolgotrajno poležavanje!
»Priporočljiva je čimprejšnja vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim. Ko najhujša bolečina mine, je priporočljivo začeti usmerjene vaje za hrbtenico v razbremenjenih položajih, ki pripomorejo k hitrejšemu okrevanju. V tem pogledu je treba biti previden glede možnosti osteoporotičnih zlomov, kjer je včasih v prvi fazi potrebna imobilizacija in se šele po zacelitvi zloma dovoli razgibavanje,« svetuje sogovornik in polaga na srce, da z obiskom pri zdravniku ne gre omahovati, ko je bolečina v križu že od začetka zelo močna ali vztraja kljub kratkotrajnemu počitku: »Zdravnik bo presodil, ali bo pacient dobil močnejša protibolečinska zdravila, bo napoten na fizioterapijo ali nadaljnje preiskave. Bolečina v križu je redko lahko posledica nevarnejših zdravstvenih težav, na primer okužb, popoškodbenih zlomov, osteoporoze, raka ali revmatskih bolezni, in zahteva urgentno obravnavo!«
Priporočljivo je redno zmerno gibanje, izvajanje vaj za hrbtenico.
Vsekakor pa lahko veliko težav preprečimo s preventivnim ravnanjem, še sklene prof. dr. Mavčič: »Pri tem priporočamo pravilno prehrano, ureditev čezmerne teže, opustitev kajenja in redno zmerno gibanje. Priporočljivi so izvajanje vaj za hrbtenico in počasno raztezanje, izogibanje dolgotrajnemu sedenju, pravilno dvigovanje bremen in vzdrževanje pravilne drže med sedenjem. In ne pozabite na primerno vzmetnico, ki bo podpirala hrbtenico med spanjem!«
