VITAMIN C

To je vitamin, ki uspešno preprečuje prehlad

Več vitamina C potrebujejo nekateri kronični bolniki, kadilci, aktivni športniki, nosečnice in tisti, ki prebolevajo respiratorne okužbe.
Fotografija: V obdobju sezonskih obolenj je naš zaveznik. FOTO: Vladans/Getty Images
Odpri galerijo
V obdobju sezonskih obolenj je naš zaveznik. FOTO: Vladans/Getty Images

Vitamin C ali askorbinska kislina je vodotopen vitamin, ki ga telo ne more samo sintetizirati, zato ga moramo zaužiti s hrano. Sodeluje pri številnih bioloških procesih ter skrbi za dobro počutje in zdravje organizma, med drugim krepi srce in ožilje, celi rane ter pospešuje rast in obnovo tkiv, zavira procese staranja in artritis, varuje ščitnico, pljuča in oči.

Pomaga zavirati staranje in spodbuja tvorbo kolagena. FOTO: Carles Miro/Getty Images
Pomaga zavirati staranje in spodbuja tvorbo kolagena. FOTO: Carles Miro/Getty Images

Deluje kot antioksidant, kar pomeni, da ščiti celice pred škodljivimi prostimi radikali, sodeluje pri tvorbi kolagena in pomaga pri absorpciji železa, poskrbi pa tudi za zdravje hrustanca, kosti in žil, blagodejno vpliva na polt in blaži akne.

Ni dolgo obstojen

»Najbolj pa je znan kot vitamin, ki pomembno prispeva k izboljšanju imunskega sistema, zlasti pomaga pri obrambi telesa pred respiratornimi okužbami in ščiti pred razvojem presnovnih bolezni,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

»Vitamin C pomaga ohranjati ravnovesje imunskega sistema, deluje protivirusno in tako uspešno preprečuje prehladna obolenja ali skrajša čas okrevanja. Deluje tako, da poveča tvorbo belih krvnih celic in absorpcijo železa iz črevesja. Ključno je, da imamo dovolj visoke koncentracije vitamina C v telesu, kar večinoma lahko dosežemo z zdravo in uravnoteženo prehrano.«

Najpogosteje ga najdemo v sadju, kot so pomaranče, grenivke, limone in kivi, in zeleni zelenjavi, kot so špinača, brokoli, solata in stročji fižol. Vitamin C je tudi v začimbah, kot so kajenski poper, česen in bazilika.

»Moramo pa biti pozorni pri shranjevanju sadja in zelenjave, saj se njegova vsebnost zmanjšuje s časom. Zadostno količino ga dobimo, če zaužijemo 10 dag brokolija, 20 dag špinače, dve srednje veliki pomaranči ali 15 dag zelja. Za otroke do osmega leta je priporočen dnevni odmerek 40 mg in ne sme preseči 90 mg, saj so s tem ledvice preveč preobremenjene, poleg tega večji odmerek ne koristi. Za otroke, starejše od 13 let, in odrasle je priporočljiv odmerek 100 mg vitamina C, nosečnice pa ga lahko zaužijejo 110 mg na dan. Svetujem tudi, da zaužijete več vitamina C, če se soočate s prehladnim obolenjem in želite čim prej okrevati. Večje potrebe pa imajo tudi nekateri kronični bolniki in kadilci ter aktivni športniki,« pojasnjuje sogovornica.

Poudariti je treba, da na vitamin C občutno vplivajo zunanji dejavniki, zato ni dolgo obstojen: »Prav tako moramo paziti, da ne pretiravamo pri toplotni obdelavi hrane, saj s tem izgubimo veliko hranilne vrednosti. Prehranska dopolnila z vitaminom C so smiselna predvsem v času prehladnih obolenj in če ga s hrano ne dobimo dovolj. Svetujem, da preverite njegovo vsebnost v prehranskem dopolnilu, saj mora biti vsaj 100 mg.«

Pomanjkanje vitamina C neugodno vpliva na počutje in zdravje, kaže pa se predvsem z izgubo telesne teže, vnetimi in krvavečimi dlesnimi, modricami, dolgotrajnejšim celjenjem ran, mrazenjem, večjo utrujenostjo ter slabšo učinkovitostjo in storilnostjo, še sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Največ ga je v sadju in zelenjavi. FOTO: Marilyna/Getty Images
Največ ga je v sadju in zelenjavi. FOTO: Marilyna/Getty Images

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije