NEVARNE OKUŽBE
Tihi ubijalec hepatitis
Po svetu je kar 325 milijonov ljudi okuženih z virusom hepatitisa B ali C, približno 290 milijonov jih sploh ne ve, da so prenašalci.
Odpri galerijo
Nezdravljeni hepatitis je lahko usoden za jetra.
Hepatitisi se uvrščajo med najsmrtonosnejše nalezljive bolezni na svetu, okužbe z njimi so kar devetkrat pogostejše kakor z virusom HIV. Virus hepatitisa B se po večini lahko prepreči z učinkovitim cepljenjem, okužene s hepatitisom C pa lahko uspešno in varno pozdravimo.
A kljub temu kar 80 odstotkov okuženih nima dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe, cepiv, zdravil in testiranja na okužbo ali pa se za to preprosto ne odloči. Ker ne sumijo, da so lahko tudi sami okuženi; tako tudi v Sloveniji živi približno 6500 ljudi s hepatitisom C, a se jih tega zaveda le polovica. Več možnosti za okužbo so imeli tisti, ki so pred 1993. prejeli transfuzijo krvi ali krvnih pripravkov, pa tisti, ki si vbrizgavajo ali njuhajo droge, ki imajo nestrokovno opravljeno tetovažo, piercing ali akupunkturo. Okužbe so pogostejše pri zdravstvenih delavcih, hemodializnih bolnikih in bolnikih po transplantaciji v obdobju pred uvedbo zaščitnih ukrepov. Hepatitis C se (tako kakor B) prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo ali pa z matere na novorojenca. Velja opomniti še na tveganje tistih, ki so sobivali z okuženimi in si z njimi delili pribor za osebno higieno. Vsekakor je nujno še enkrat poudariti pomen odgovorne spolnosti in uporabe kondomov, ki so edina učinkovita kontracepcija ne le pred neželeno nosečnostjo, temveč tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi!
Svetovna zdravstvena organizacija upa, da bodo do leta 2030 hepatitis C odpravili kot javnozdravstveni problem: pri učinkoviti strategiji bi lahko za 90 odstotkov zmanjšali število na novo okuženih in za 65 odstotkov zmanjšali število smrti zaradi virusnih hepatitisov. Za dosego cilja so nujni ukrepi, kot so masovno testiranje in odkrivanje okuženih, njihova vključitev v zdravstveni sistem, dolgotrajen zdravniški nadzor in preprečevanje novih okužb, pojasnjujejo na UKC Ljubljana, kjer poudarjajo, da je Slovenija kot ena prvih držav paket ukrepov sprejela že leta 1997. Tako že več kot dve desetletji učinkovito obvladujemo virusne hepatitise in se pri tem med državami EU uvrščamo na drugo mesto. Še več, Slovenija bi lahko še pred 2030. zmanjšala pojavnost okuženih s hepatitisom C za 90 odstotkov in skorajda izničila število bolnikov z ogrožajočimi zapleti bolezni, če bi le poznali vse okužene.
Povsem drugačna slika pa je, denimo, v Pakistanu, ki je letos gostil dejavnosti ob svetovnem dnevu hepatitisov. Tam živi kar 15 milijonov okuženih s hepatitisom B ali C, predvsem zaradi nizke ozaveščenosti prebivalstva, nevarnih transfuzij, nestrokovnih zdravstvenih delavcev in nezadostno steriliziranega medicinskega pribora, zato se je vlada v Islamabadu z ministrstvom za zdravje sklenila spopasti z velikim javnozdravstvenim problemom in storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi okužbe in bolezni učinkovito obvladovali, še bolje, preprečevali. Izziv bo predvsem finančni, a se pristojni zavedajo, da so naložbe v preventivo, ozaveščanje, testiranje in zgodnjo obravnavo okuženih nujne, če želijo zmanjšati obseg dolgotrajnih hospitalizacij. Nadvse skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da se je v zadnjih dvajsetih letih število obolelih za rakom jeter kar potrojilo.
Kot rečeno, v Sloveniji se ponašamo z učinkovitim in preprostim sistemom odkrivanja okužb, vseeno pa se mora za testiranje odločiti vsak posameznik sam. Ali smo se v preteklosti kakor koli izpostavili tveganju za okužbo? Če je naš odgovor da, je testiranje nujno.
1,4 milijona ljudi vsako leto umre za posledicami hepatitisa B ali C.
A kljub temu kar 80 odstotkov okuženih nima dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe, cepiv, zdravil in testiranja na okužbo ali pa se za to preprosto ne odloči. Ker ne sumijo, da so lahko tudi sami okuženi; tako tudi v Sloveniji živi približno 6500 ljudi s hepatitisom C, a se jih tega zaveda le polovica. Več možnosti za okužbo so imeli tisti, ki so pred 1993. prejeli transfuzijo krvi ali krvnih pripravkov, pa tisti, ki si vbrizgavajo ali njuhajo droge, ki imajo nestrokovno opravljeno tetovažo, piercing ali akupunkturo. Okužbe so pogostejše pri zdravstvenih delavcih, hemodializnih bolnikih in bolnikih po transplantaciji v obdobju pred uvedbo zaščitnih ukrepov. Hepatitis C se (tako kakor B) prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo ali pa z matere na novorojenca. Velja opomniti še na tveganje tistih, ki so sobivali z okuženimi in si z njimi delili pribor za osebno higieno. Vsekakor je nujno še enkrat poudariti pomen odgovorne spolnosti in uporabe kondomov, ki so edina učinkovita kontracepcija ne le pred neželeno nosečnostjo, temveč tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi!
Testirajte se!
Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja se lahko vsakdo anonimno in brezplačno ter brez napotnice testira na okužbo z virusi HIV ter hepatitisa B in C vsak ponedeljek med 12. in 14. uro, takrat se lahko tudi posvetuje z zdravnikom.
Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja se lahko vsakdo anonimno in brezplačno ter brez napotnice testira na okužbo z virusi HIV ter hepatitisa B in C vsak ponedeljek med 12. in 14. uro, takrat se lahko tudi posvetuje z zdravnikom.
B je preprečljiv, C ozdravljiv
Hepatitisa B in C lahko, če ju ne odkrijemo pravočasno in zdravimo, pripeljeta do raka na jetrih, ciroze ali dokončne odpovedi jeter in smrti. Rak na jetrih zaradi hepatitisa B je tako prva rakava bolezen v zgodovini, ki jo lahko (od leta 1982) preprečimo s cepljenjem. Hepatitis C pa je prva kronična virusna bolezen, ki je ozdravljiva. Testiranje je zanesljiv način odkrivanja okužbe, tako je tudi letos Infekcijska klinika UKC Ljubljana ob letošnjem svetovnem dnevu hepatitisov – zaznamujemo ga 28. julija, na rojstni dan nobelovca Barucha Samuela Blumberga, ki je odkril hepatitis B – vabila k brezplačnemu testiranju in se še bolj približala cilju, da odkrijemo manjkajoče milijone: kot rečeno v uvodu, na svetu živi okoli 290 milijonov ljudi z nevarnim virusom, ne da bi se zavedali okužbe.A in E spremljata predvsem potovanja
K smrtnim primerom zaradi hepatitisa prispevata tudi okužbi z virusoma hepatitisa A in E, katerih značilnosti so se v zadnjih letih precej spremenile. Sta predvsem bolezni potnikov na endemična tropska in subtropska območja, saj se največkrat prenašata z okuženo hrano in vodo. Zdravljenje je simptomatsko, bolezen pa praviloma izzveni brez posledic. V redkih primerih, zlasti pri starejših, so možni zapleti na jetrih. Najboljša preventiva pred potovanjem na endemična območja je cepivo, nikoli pa ne smemo zanemariti zlatih pravil higiene.
Preprosto testiranje nam lahko reši življenje.
Proti hepatitisu B se bomo cepili
še prej
Točneje, cepili bodo že dojenčke, pojasnjujejo na NIJZ, ne pa šele otrok ob vstopu v šolo. Cepivo, ki ščiti pred petimi boleznimi, torej davico, tetanusom, oslovskim kašljem, hemofilusom influence B in otroško paralizo, bodo zamenjali z novim, ki bo varovalo še pred hepatitisom B. Obvezno bo že za otroke, rojene od oktobra 2019.
Nova zaveza Pakistancev
Cepivo učinkovito preprečuje hepatitis B in usodne zaplete.
Kot rečeno, v Sloveniji se ponašamo z učinkovitim in preprostim sistemom odkrivanja okužb, vseeno pa se mora za testiranje odločiti vsak posameznik sam. Ali smo se v preteklosti kakor koli izpostavili tveganju za okužbo? Če je naš odgovor da, je testiranje nujno.
Ne pozabite na kondom
Ker je poletje čas, ko si marsikdo privošči kakšne drzno romantično avanturo, je smiselno poudariti pomen kondomov, ki so edina učinkovita kontracepcija ne le pred neželeno nosečnostjo, ampak tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi!
