Tihi morilec vida
Glavkom ne boli, nanj pa značilno opozarja povišan očesni pritisk, zato so preventivni pregledi, predvsem po 40. letu, ključni. Vse posledice bolezni so namreč nepopravljive, zato lahko samo še preprečujemo nadaljnjo škodo.
Glavkom ali zelena mrena je skupina očesnih bolezni, ki lahko vodijo do napredujoče okvare vidnega živca. Razlog za to je predvsem postopno propadanje živčnih vlaken, ki lahko trajno okvarijo vidni živec, kar lahko zelo poslabša vid. Vidni živec edini prenaša podatke prek električnega impulza do možganov in tako nastaja slika, ki jo vidimo. »Ljudje sami težko odkrijejo bolezen, saj pri primarnem glavkomu odprtega zakotja bolezen po navadi poteka brez simptomov in velikih težav. Najprej je prizadet periferni del vida, medtem ko centralni vid dolgo ostaja ohranjen, zato bolniki izgubo vida (pre)pozno zasledijo,« pojasnjujejo pri Kliniki Svjetlost.
Pojavnost je kar devetkrat večja pri ljudeh, ki imajo v družini potrjen glavkom.
Zgodnje zdravljenje
Razlogi za nastanek glavkoma niso povsem raziskani, najpogostejši dejavniki tveganja pa so starost nad 65 let, družinska anamneza, povišan očesni pritisk, tanjša centralna debelina roženice, izrazita kratkovidnost ali daljnovidnost ter očesne poškodbe, pojasnjujejo strokovnjaki: »Pojavnost je kar devetkrat pogostejša pri ljudeh, ki imajo v družini potrjen glavkom, npr. v najožjem krogu, kot so starši, bratje in sestre. Ko se glavkom v hudi obliki pojavlja v družini, je smiselno tudi genetsko testiranje predvsem za najmlajše člane. S tem lahko lažje prepoznamo mutacije v genu za miocilin, ki povzroči glavkom v družini. Če mutacije ne odkrijemo, posameznik ne potrebuje strogega spremljanja, saj je tveganje podobno kot v normalni populaciji. Pri potrditvi mutacije pa moramo redno spremljati bolnika in začeti zdravljenje že ob pojavu začetnih simptomov.«
Kot rečeno, glavkom navadno poteka dokaj neopazno, brez izrazitih simptomov ali znakov, zato ga sami zelo težko ugotovimo. V perifernem vidnem polju začnejo najprej počasi izginjati majhna področja in sčasoma posameznih elementov ne opazimo več (t. i. tunelski vid). »Glavkom imenujemo tudi tihi morilec vida, saj okvare vidnega živca zaznamo šele, ko je uničenih že veliko vlaken. Zato so izjemnega pomena preventivni pregledi pri oftalmologu po 40. letu, saj se škode ne da več v celoti popraviti, temveč jo lahko samo omejimo,« dodajajo na Kliniki Svjetlost in pojasnjujejo, da glavkom običajno zdravimo s kapljicami za nižanje očesnega pritiska: »Pacient si kapljice enkrat ali večkrat na dan kapne v oko, pri čemer je pomembno, da se strogo drži zdravnikovih navodil. Čeprav s kapljicami ne moremo popraviti sprememb v očesu, lahko z njimi ohranjamo trenutno stanje in zaustavimo napredovanje bolezni. Svetujemo predvsem uporabo kapljic brez konzervansov, da se izognemo neželenim učinkom, saj lahko povzročijo suhost v očesu. Glavkom lahko zdravimo tudi z operacijo ali laserjem, če terapija s kapljicami ni dovolj učinkovita.«
Običajno ga zdravimo s kapljicami za nižanje očesnega pritiska.
