Te bolezni so najpogostejši vzrok smrti

Sami smo odgovorni za zdravo srce, večkrat poudarjajo zdravniki. Pri preprečevanju bolezni srca in žilja, med katere spadajo zvišan krvni tlak, koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen in kronična ledvična bolezen, je zelo pomembna ozaveščenost o zdravem načinu življenja. Kaj narediti, da ohranimo zdravo srce in ga še krepimo?

Kot je povedal primarij Matija Cevc, dr. med., zdravnik na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ni nobenega dvoma, da je najučinkovitejša in tudi najcenejša preventiva: to sta izogibanje nezdravim življenjskim navadam, kot sta npr. kajenje in pretirano sedenje, ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga, in to že pri mladih – najbolje v vrtcih. Še vedno velja, kar se otroci nauče, to v odraslem obdobju tudi store, pravi primarij Cevc: »Če jih navadimo, da se prehranjujejo z zdravo in zaščitno mediteransko prehrano, ki je energetsko uravnotežena tako, da ne vodi v čezmerno telesno težo ali celo debelost, na redno aerobno telesno dejavnost in tudi nekajenje – t. i. primordialno preventivo, s katero lahko pogosto preprečimo pojav zvišanega krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali holesterola, bomo naredili največ za srce in ožilje.«

Na minimum je treba tudi zmanjšati sedenje. Če v službi veliko sedimo, poskrbimo vsaj za to, da vsako uro vstanemo, se razgibamo, naredimo deset počepov ali pa se sprehodimo okoli stavbe, v kateri delamo, seveda če nam delovno mesto to omogoča. Vsi ti ukrepi bodo na dolgi rok prinesli rezultate, srce bo bolj zdravo.

Skrb zanj je povezana tudi s poznavanjem tveganja za nastanek bolezni, zato je priporočljiva občasna, enkratletna kontrola kazalnikov zdravstvenega stanja, kot so krvni tlak, maščobe v krvi, sladkor v krvi in preverjanje telesne teže.
 

Dobra novica

Na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenija pravijo, da je dobra novica, da lahko za kar 82 odstotkov zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni srca že, če upoštevamo vsaj dve od štirih enostavnih pravil: prenehajmo kaditi, zdravo se prehranjujmo, bodimo fizično aktivni in se redno rekreirajmo ter skrbimo za normalno telesno težo. Preventiva bolezni srca in žilja se, kot rečeno, začne že zelo zgodaj, v otroštvu, otroke spodbujajmo k rekreaciji, ki mora biti redna, a hkrati zmerna, brez pretiravanja.


Pravzaprav bomo srce ohranjali v kondiciji že, če bomo vsak dan šli na sprehod, odtekli kakšno turo, se peljali s kolesom namesto z avtom ali naredili aerobne in raztezne vaje doma. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije za ohranjanje zdravja pri odraslih zadošča izvajanje 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visokointenzivne na teden. Skupen čas se lahko doseže z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj pet dni v tednu ali pa visokointenzivno telesno dejavnostjo po 25 minut vsaj 3 dni v tednu.


Poleti, ko so temperature višje, pa velja še opozorilo: če nameravamo biti telesno dejavni, naj bo to v zgodnjih jutranjih urah, ko še ni vroče, ali pa zvečer, ko se že shladi. Intenzivnejši telesni dejavnosti na prostem pa se je v vročem poletju bolje izogibati.