PARKINSONOVA BOLEZEN

Te bolezni bo vse več

Obeležujemo dan Parkinsonove bolezni, v Sloveniji se z njo sooča okoli 9000 bolnikov.
Fotografija: Pogosteje prizadene moške. FOTO: Ridofranz/Getty Images
Odpri galerijo
Pogosteje prizadene moške. FOTO: Ridofranz/Getty Images

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča nevrodegenerativna neozdravljiva bolezen, za katero po svetu trpi več kot šest milijonov ljudi, v Evropi dober milijon, v prihodnjih letih pa bi lahko povzročila pravo pandemijo.

»V Sloveniji je bolnikov okoli 9000, parkinsonova pa velja za najhitreje rastočo nevrodegenerativno bolezen. Bolnikov je morda še več, saj mnogi še nimajo diagnoze,« nam je ob današnjem svetovnem dnevu povedala Cvetka Pavlina Likar, predsednica Društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika. »Vzroki za bolezen še niso znani, čeprav imajo pomembno vlogo genetski dejavniki, okolje, strupi, izpuhi, onesnaževanje. Pomemben dejavnik je tudi staranje prebivalstva, je pa v našem društvu vse več tudi mladih bolnikov,« pojasnjuje sogovornica, ki pristavlja, da se bolezen kaže tako z motoričnimi težavami, kot so tresenje, motnje ravnotežja, okorelost in upočasnjenost gibov, kot tudi nemotoričnimi, ki so lahko depresija, apatija, utrujenost in demenca.

Ker se pri vsakem posamezniku kaže drugače, je lahko ugotavljanje diagnoze dolgotrajno, kljub temu pa je Slovenija s stališča obravnave bolnikov izjemno uspešna, saj so na voljo vsa sodobna farmakološka in kirurška zdravljenja, je povedal nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinika UKC Ljubljana, pobudnik in dolgoletni vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni. »Nekaj pa bo treba spremeniti v sistemski zdravstveni politiki, da bodo bolniki lažje in hitreje prišli do subspecialista,« je poudaril prof. dr. Pirtošek.

Pojavijo se nemotorične in motorične težave. FOTO: Marianvejcik/Getty Images
Pojavijo se nemotorične in motorične težave. FOTO: Marianvejcik/Getty Images

Prizadene vso družino

Povprečna starost ob pojavu bolezni je 60 let, vendar se lahko pojavi tudi pri mlajših ali pozneje, pogostejša je pri moških. Vsekakor je zgodnja diagnoza ključna za uspešnejšo obravnavo, predvsem pa je treba upoštevati, da je zdravljenje individualno, na potek vplivajo tudi morebitne druge pridružene bolezni. Bolnika s parkinsonovo mora obravnavati multidisciplinarni tim, je poudarila Lidija Ocepek, dipl. med. sestra, spec. medicinska sestra s področja parkinsonizma s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana: »Zaradi raznolike klinične slike pri bolnikih s parkinsonovo boleznijo je nujno, da se z njimi ukvarjajo strokovnjaki z različnimi znanji, nevrolog, specializirana diplomirana medicinska sestra, psihiater, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, socialni delavec, po potrebi pa še nevrokirurg, anesteziolog, dietetik in gastroenterolog.« Pri tem ne gre pozabiti, da parkinsonova bolezen prizadene vso družino, hudo je predvsem za mlajše bolnike in njihove partnerje z mladoletnimi otroki, ki težje sprejemajo spremenjeno zunanjost bolnika, še pojasnjuje medicinska sestra: »Bolniki se slinijo, imajo nehotene gibe, grimasirajo, se tresejo ... Pojavljajo se težave v intimnih odnosih, otroke je sram in se izogibajo druženju z obolelim. Pri mladih je bolezen praviloma hitreje napredujoča in so bolj izraženi zunanji simptomi. Zato je zelo pomembno, da bolnik pride na pogovor skupaj s partnerjem.«

Pri podpori bolnikov in svojcev ima že 32 let pomembno vlogo Društvo Trepetlika, ki redno organizira delavnice, srečanja, tabore in izobraževanja, poudarja Likarjeva: »Pri spopadanju z boleznijo je poleg ustrezne kombinacije zdravil zelo pomembno znanje, da bolnik in svojci razumejo, kaj vse bolezen prinaša. Pomagajo tudi druženje ter telesna in umska aktivnost.« To poudarja tudi letošnje geslo svetovnega dne, Aktivno v življenje, s čimer kampanja poudarja pomen gibanja za bolnike, kot sta ples in namizni tenis, pa tudi aktivnega pristopa k zdravljenju.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas