OSTEOPOROZA

Takšen zlom se v svetu zgodi vsake tri sekunde

Bolniki si jih zlomijo že pri manjših padcih s stojne višine, pri katerih se zdrava kost sicer ne bi zlomila; najbolj značilni so zlomi zapestja, vretenc in kolka.
Fotografija: Osteoporozni zlom doživi vsaka tretja ženska po 50. letu. FOTO: Ridofranz/Getty Images
Odpri galerijo
Osteoporozni zlom doživi vsaka tretja ženska po 50. letu. FOTO: Ridofranz/Getty Images

Kot zdravstvena stroka že vseskozi opozarja, se bo število starejše populacije do leta 2050 podvojilo glede na leto 2015, v Evropski uniji pa bo delež starejših od 65 let presegel četrtino prebivalstva. To prinaša številne izzive, predvsem gre pričakovati velikansko breme pri obravnavah številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, med katere se uvršča tudi osteoporoza.
Z denzitometrijo ugotavljamo kostno gostoto in tveganje za osteoporozo. FOTO: Tonpor Kasa/Getty Images
Z denzitometrijo ugotavljamo kostno gostoto in tveganje za osteoporozo. FOTO: Tonpor Kasa/Getty Images

»Na nekatere dejavnike ne moremo vplivati, npr. na starost, spol, menopavzalni status, genetsko predispozicijo. Drugi dejavniki tveganja pa so preprečljivi in povezani z našim načinom življenja, to so telesna neaktivnost, kajenje, debelost, pretirano uživanje alkohola, pomanjkanje vitamina D, pospešeno vnetje in drugi,« pojasnjuje Karmen Pahor, dr. med., spec. splošne medicine, iz Gaia Med, d. o. o., Klinike za splošno medicino in osteoporozo, in poudarja, da je v Evropi prizadetost zaradi posledic osteoporoze večja kot zaradi posledic raka (z izjemo pljučnega) in primerljiva oziroma večja od prizadetosti pri kroničnih boleznih, kot so revmatoidni artritis, astma in srčno-žilne bolezni: »Pri ženskah, starejših od 45 let, osteoporoza zahteva več dni hospitalizacije kot sladkorna bolezen, miokardni infarkt ali rak dojke. V Sloveniji je bilo leta 2010 približno 16.000 novih osteoporoznih zlomov, približno 110.000 oseb, starejših od 50 let, je imelo osteoporozo, ekonomsko breme osteoporoznih zlomov na zdravstveno blagajno je bilo ocenjeno na 56 milijonov evrov. Do leta 2025 se bo to breme povečalo za kar 37 odstotkov, na približno 77 milijonov.«
 

Tiha bolezen


Osteoporoza je kronična bolezen, za katero sta značilni nizka mineralna kostna gostota in porušena mikroarhitektura kosti. Bolniki si zlomijo kosti že pri manjših padcih s stojne višine, pri katerih se zdrava kost sicer ne bi zlomila, najbolj značilni pa so zlomi zapestja, vretenc in kolka.

»Osteoporozni zlom se v svetu zgodi vsake tri sekunde, do konca življenja pa ga doživi vsaka tretja ženska in vsak peti moški po 50 letu. Na svetu je trenutno prek 200 milijonov osteoporoznih bolnikov,« pojasnjuje Pahorjeva. Zlomi povzročajo hude bolečine in začasno ali trajno izgubo sposobnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, izgubo neodvisnosti, močno poslabšajo kakovost življenja, lahko pa povzročijo tudi smrt.


»Osteoporozo imenujemo tudi pediatrična bolezen z geriatričnimi posledicami. Do 30. leta si namreč izgradimo maksimalno kostno gostoto, ki nato začne upadati, zlasti pospešeno pri ženskah po menopavzi. Zato je pomembno, da že v nosečnosti mamice poskrbijo za zadosten vnos kalcija in vitamina D, ki od aprila do septembra nastaja tudi pod vplivom sončnih žarkov, in da v otroštvu spodbujamo zdrav način življenja, uživamo ustrezno prehrano in se redno gibamo,« nadaljuje sogovornica.

»Osteoporoza je lahko tudi posledica nekaterih drugih bolezni, kot so bolezni ščitnice, obščitničnih žlez, ledvic, črevesja, sladkorne bolezni, povišanih ravni oksidiranega holesterola v krvi, revmatskih bolezni ali uživanja zdravil, kot so kortikosteroidi, zdravila za zdravljenje raka dojke in raka prostate,« še pojasni Pahorjeva in opozarja, da je osteoporoza do prvega zloma tiha bolezen: prej namreč ne povzroča težav, lahko pa jo odkrijemo s pravočasno denzitometrijo – standardno rentgensko metodo za meritev mineralne kostne gostote, na podlagi katere lahko ugotovimo tveganje za zlom in potrebo po zdravljenju, z njo pa tudi ocenjujemo učinkovitost zdravljenja.


»Po slovenskih smernicah lahko tveganje za zlom ocenimo tudi s pomočjo računalniškega algoritma FRAX, ki je prosto dostopen na spletu in ki upošteva neodvisne dejavnike tveganja za zlom, kot so starost, predhodni osteoporozni zlomi, zlomi pri starših, nizka telesna teža, kajenje, pretirano uživanje alkohola, zdravljenje s kortikosteroidi, revmatske bolezni, druge bolezni, ki povzročajo osteoporozo, zgodnjo menopavzo in mineralno kostno gostoto. V Sloveniji zdravimo bolnike z visokim tveganjem za osteoporozni zlom, ogrožene pa tudi iščemo s presejanjem v referenčnih ambulantah družinske medicine,« še sklene sogovornica. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas