TELESNA TEMPERATURA

Strah pred vročino

Povišana telesna temperatura je po navadi začetni in včasih edini znak številnih bolezni; pomeni naravni obrambni odziv našega telesa proti virusni ali bakterijski okužbi.
Fotografija: Temperaturo nižamo, ko je precej povišana. FOTO: Yaoinlove/Getty Images
Odpri galerijo
Temperaturo nižamo, ko je precej povišana. FOTO: Yaoinlove/Getty Images

Povišana telesna temperatura oziroma vročina praviloma vedno spremlja okužbe dihal, denimo prehlad, angino, gripo, vnetje obnosnih votlin – sinusov, bronhitis. Vročina spremlja tudi pljučnico, tuberkulozo, infekcijsko mononukleozo, prav tako vnetje sečil, virusne in bakterijske okužbe prebavil, kožne okužbe, vnetje slepiča, ginekološka vnetja, meningitis oziroma vnetje možganskih ovojnic ter vnetne in avtoimunske bolezni.

Ko temperatura narašča, ima človek mrzlico, ko pada, se poti. FOTO: Jackf/Getty Images
Ko temperatura narašča, ima človek mrzlico, ko pada, se poti. FOTO: Jackf/Getty Images
Ko temperatura narašča, ima človek mrzlico, ko pada, se poti. Čeprav pri vsakem povišanju ne bomo obiskali zdravnika, vsekakor obstajajo določena stanja, ko je to nujno storiti. Takšno je, če je temperatura porasla čez 39,5 stopinje Celzija in traja več kot tri dni, če visoko temperaturo spremljajo krči, otekanje žrela in se pojavi trd vrat. Pa tudi, če vročino spremljajo oteženo dihanje, bruhanje, bolečine v trebuhu ali druge težave, ki se pojavijo brez vzroka.

Pri otrocih moramo biti pazljivi in jih odpeljati zdravniku takoj, če ima povišano temperaturo dojenček do šestega meseca starosti in če otrok odklanja tekočino. Vročina tako pri otrocih kot starostnikih lahko privede do dehidriranosti oziroma izsušenosti organizma, zato naj bolnik dovolj pije.
 

Kdaj jo nižamo


Ljudje različno doživljamo povišano telesno temperaturo. Nekateri komaj opazimo, da jo imamo, druge že minimalno povišanje onesposobi. Načeloma minimalno povišane ne nižamo, zlasti ne, če ta za nas ni moteča. Če se temperatura viša in počutje slabša, pa posežemo po zdravilih za nižanje telesne temperature, ki jih imenujemo antipiretiki. Vsekakor pa nižamo zelo povišano: pri 40 stopinjah Celzija je to že nujno. Veliko prej, ko preseže 38 stopinj Celzija, nižamo temperaturo pri starostnikih, kroničnih bolnikih, nosečnicah in majhnih otrocih, saj je pri njih nevarnost vročinskih krčev.

Pri otrocih smo pozorni, saj lahko vodi v izsušenost organizma. FOTO: Napatcha/Getty Images
Pri otrocih smo pozorni, saj lahko vodi v izsušenost organizma. FOTO: Napatcha/Getty Images
Za mlade zdrave ljudi pa tudi visoka temperatura ne pomeni velike nevarnosti za organizem. Zbijamo jo predvsem zaradi izboljšanja počutja. Pomagamo si lahko sami, tako z zdravili kot drugimi ukrepi, kot so hladni obkladki in prhanje.

Pri odraslih je povišana telesna temperatura nevarna pri ljudeh z boleznimi srca in ožilja, saj dviguje porabo kisika, zato jo je pri njih treba nižati, že preden naraste do 38 stopinj Celzija, pravijo infektologi. Če je ne moremo znižati in so prisotni simptomi, kot so hitro dihanje, občutek težjega dihanja, zmedenost, težave pri uriniranju, bruhanje, driska, glavobol, kožni izpuščaj, pa se je glede tega treba posvetovati z zdravnikom.
 

Znak, da je nekaj narobe


Telo načeloma zelo dobro uravnava telesno temperaturo. Odklon je vedno znak, da je nekaj narobe. Vzrok je lahko zunanji, kot so okužbe, ali notranji, na primer avtoimunske bolezni, lahko je posledica neravnovesja med dovajanjem oziroma proizvajanjem toplote in njenim oddajanjem. Takšen primer je toplotni udar zaradi visoke zunanje temperature.



Dejstvo je, da vročina, čeprav se je vsi močno bojimo, sama po sebi ni nevarna. Običajno je le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni mehanizem organizma. Nevarna pa je lahko bolezen, ki je vročino povzročila.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas