SLADKORNA BOLEZEN

Številni dejavniki tveganja so v naših rokah

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni je stroka glasno opozarjala na pomen zdravega življenjskega sloga, s katerim lahko diabetes preprečimo, preložimo pojavnost bolezni na poznejše obdobje ali pripomoremo k uspešnejšemu zdravljenju.
Fotografija: Gibanje je eden od temeljev zdravega življenjskega sloga, s katerim preprečujemo tudi pojav sladkorne. FOTO: GETTY IMAGES
Odpri galerijo
Gibanje je eden od temeljev zdravega življenjskega sloga, s katerim preprečujemo tudi pojav sladkorne. FOTO: GETTY IMAGES

»Po trenutnih podatkih imamo v Sloveniji približno 136.900 oseb s sladkorno boleznijo, velika večina ima sladkorno bolezen tipa 2, preliminarni rezultati nove raziskave pa kažejo, da jih je še precej več, saj pri mnogih še ni odkrita,« je ob svetovnem dnevu povedala doc. dr. Jelka Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter dodala: »Ob naraščajoči prevalenci sladkorne bolezni je zelo pomembno, da z izboljševanjem življenjskega sloga zmanjšamo dejavnike tveganja za razvoj te bolezni, ki zelo spremeni življenja bolnikov.« Skrb vzbujajoči podatki kažejo, da prizadene veliko ljudi vseh starosti, zbolevajo pa predvsem mlajši, dandanes pa je ključno zavedanje, da lahko z zdravim življenjskim slogom, zgodnjim odkrivanjem in zagotavljanjem dostopne ter kakovostne zdravstvene oskrbe pomembno pripomoremo k preprečevanju te bolezni, jo morda preložimo na poznejše življenjsko obdobje in prispevamo k uspešnejšemu zdravljenju.

Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., je za izjemne dosežke pri zdravljenju sladkorne bolezni prejel jabolko navdiha. FOTO: VORANC VOGEL
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., je za izjemne dosežke pri zdravljenju sladkorne bolezni prejel jabolko navdiha. FOTO: VORANC VOGEL

Več let brez simptomov

Podatki kažejo, da ima kar 65 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, več kot eno kronično bolezen, med najpogostejšimi je prav sladkorna. Razloge za to lahko pripisujemo demografskemu staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni in izboljšanemu zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja, kot so debelost, zmanjšana telesna dejavnost, nezdravo prehranjevanje itn. Kar 90 odstotkov bolnikov ima sladkorno tipa 2, za katerega je značilno, da krvni sladkor narašča počasneje, več let in brez očitnih simptomov, zato oboleli pogosto niti ne ve, da ima diabetes.

V Sloveniji od lani poteka nacionalna raziskava Odkrijmo sladkorno, s katero želijo ugotovili razširjenost še neodkrite sladkorne bolezni tipa 2 v posameznih skupinah prebivalstva in pripraviti ukrepe za zgodnje odkrivanje. Na NIJZ ugotavljajo, da je delež sladkorne bolezni v Sloveniji 8,2-odstoten, pomembno pa je zgodnje odkrivanje, saj v zgodnji fazi še ni potrebno zdravljenje z zdravili. Kot poudarjajo strokovnjaki, velja znova poudariti smernice zdravega življenjskega sloga, s katerim lahko uspešno zajezimo pojavnost sladkorne. Neuravnotežena prehrana je eden od glavnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rak. Gre za bolezni, ki so tako v Sloveniji kot v razvitem svetu najpogostejši vzrok smrti, hkrati pa občutno znižujejo kakovost življenja v zrelih letih. Nedavna raziskava Sladkor v prehrani, pri kateri je sodelovalo 1248 prebivalcev Slovenije, starih med 10 in 74 let, je pokazala ne ravno spodbudne podatke. Ugotovili so, da 44 odstotkov mladostnikov, 16 odstotkov odraslih in 19 odstotkov starejših prebivalcev zaužije več kot 10 odstotkov energije iz prostih sladkorjev, medtem ko je z upoštevanjem novejših strožjih priporočil stanje precej slabše.
Uživamo zdravo in polnovredno hrano, v manjših obrokih, in se izogibamo prostim sladkorjem. FOTO: GETTY IMAGES
Uživamo zdravo in polnovredno hrano, v manjših obrokih, in se izogibamo prostim sladkorjem. FOTO: GETTY IMAGES

Mladostniki sicer največ prostih sladkorjev zaužijejo s sladkimi pijačami in sadnimi sokovi, tortami, kolači in pecivom ter mlečnimi izdelki. Med odraslimi in starostniki so glavni vir prostih sladkorjev prav tako sladke pijače in torte, kolači in pecivo, na tretjem mestu pa sta se znašla med in namizni sladkor. Raziskava je pokazala, da so z vidika čezmernega uživanja prostih sladkorjev najbolj težavni otroci oziroma mladostniki, kar lahko vodi v različne zdravstvene težave. Ključen nasvet strokovnjakov je tako spodbujanje izbiranja manj sladkih živil, manjših porcij in manj pogostega uživanja takšnih živil.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas