COVID 19

Slovenski znanstveniki: Virus nastal v največjem laboratoriju na svetu

Virus je okužil že več kot 17 milijonov ljudi, več kot 670 tisoč jih je umrlo.
Fotografija: Nekateri so bili ob izbruhu virusa prepričani, da je ta (hote ali nehote) ušel iz kakšnega laboratorija, kjer naj bi ga umetno ustvarili (simbolična footgrafija). FOTO: Sputnik Photo Agency, Via Reuters
Odpri galerijo
Nekateri so bili ob izbruhu virusa prepričani, da je ta (hote ali nehote) ušel iz kakšnega laboratorija, kjer naj bi ga umetno ustvarili (simbolična footgrafija). FOTO: Sputnik Photo Agency, Via Reuters

Že dolgo ni kaj tako zaznamovalo življenja mnogih po svetu, kot je letos to naredil virus, ki so ga znanstveniki poimenovali sars-cov-2. Novi koronavirus je po svetu zahteval več kot 670 tisoč življenj in za nekaj časa ohromil celotne države ter si povsem podredil življenje milijonov ljudi.

Virus je svoj morilski pohod začel konec lanskega leta na Kitajskem, odtlej pa znanstveniki hitijo, da bi odkrili učinkovito cepivo ali zdravilo, hkrati pa je o virusu znanega vse več. Slovenski znanstveniki Instituta Jožef Stefan (IJS) so pripravili pregled tega, kar je že znanega o virusu.
 
Preberite tudi:

Preverite, koliko okužb nam napovedujejo: Hodimo po robu



Genom sars-cov-2 je v približno 80 odstotkih enak virusu sars-cov, ki je pred leti povzročil epidemijo sarsa, in v 96 odstotkih  enak koronavirusu BatCoV RaTG13 iz netopirja. Koronavirus sars-cov-2 je okrogle oblike s premerom nekaj manj kot 50 nm oziroma do 200 nm.

Struktura novega koronavirusa:


Virus sars-cov-2 vdre v celico tako, da prepozna receptor ACE-2 (angiotensin converting enzyme 2), ki je na površini človeških epitelijskih celic, predvsem v pljučih. 

Kaj se zgodi, če se okužite:


Ob vdoru virusa se organizem začne braniti, obrambni sistem pa temelji na vrsti mehanizmov na več ravneh. Osnovna sta dva sklopa mehanizmov. En mehanizem pove obrambnim celicam, da je ta celica okužena, obrambne celice pa nato sprožijo mehanizem celične smrti in njene razgradnje ter s tem preprečijo širjenje virusa.

Novi koronavirus je po svetu okužil že skoraj 16 milijonov ljudi, skoraj 650 tisoč jih je umrlo. FOTO: Shuterstock
Novi koronavirus je po svetu okužil že skoraj 16 milijonov ljudi, skoraj 650 tisoč jih je umrlo. FOTO: Shuterstock
Drugi mehanizem temelji na vnaprejšnji, naučeni prepoznavi površinskih segmentov (antigenih determinant) virusa. Pri tem mehanizmu celice najprej virus »pojedo« in analizirajo njegovo sestavo. Nato se aktivirajo imunske celice, imenovane limfociti T, ki se pomnožujejo in delujejo na vrsto drugih imunskih celic, med drugim tudi na limfocite B. Te nato sintetizirajo protitelesa ali imunoglobuline. Ta protitelesa so označevalci, ki se pripnejo na tuje delce, kot je, na primer, virus, in s tem dajo znak celicam, da viruse razgradijo, še preden vdrejo v celice organizma.

Poleg mehanizmov vnosa in adaptivne imunosti so tudi terapije za izboljšanje prirojene imunosti pomembna možnost boja proti virusni infekciji. Obramba pred virusnimi okužbami, ki jo je oziroma jo lahko razvijeta znanost in farmacevtska industrija, temelji na cepivih in zdravilnih učinkovinah oziroma zdravilih, pišejo znanstveniki IJS.

Tako deluje cepljenje

Ob cepljenju se okuži organizem z delčki virusa, ki naučijo obrambni sistem prepoznati okužbo. Ti delčki so lahko tudi ohromljeni oziroma poškodovani virusi. Cepljenje s proteini aktivira tako imenovani priučeni imunski odziv, ko s simulacijo okužbe prepriča imunski sistem, da začne proizvodnjo B-celic (in s tem protiteles), ki lahko ostanejo v organizmu tudi zelo dolgo časa, v nekaterih primerih tudi vse življenje. Te se ob vnovični okužbi takoj aktivirajo in namnožijo ter nas tako lahko varujejo pred nadaljnjimi okužbami, še preden se bolezen sploh lahko razvije.

Razkuževanje, nošenje zaščitnih mask in socialna distanca so osnova boja proti širjenju virusa. FOTO: Jure Eržen, Delo
Razkuževanje, nošenje zaščitnih mask in socialna distanca so osnova boja proti širjenju virusa. FOTO: Jure Eržen, Delo
Zdravila so usmerjena na preprečevanje vstopa virusa v celico ali pa na podvajanje genetskega materiala – transkripcijo. Za učinkovito terapijo se večinoma uporablja kombinacija različnih zdravil.

Dokler virus ostaja na površju organizma (na koži), se lahko branimo tudi z uporaba detergentov, kot je milo, in nepolarnih topil, kot je alkohol, ki raztapljajo fosfolipidno membrano in jo s tem poškodujejo. Tako se poškoduje strukturo virusne ovojnice, kar vodi do izgube notranje vode in s tem do sesutja strukture virusnega delca.

Zakaj je treba nositi masko

Že uporaba maske iz blaga med govorjenjem skoraj prepreči iznos kapljic, njihov domet med govorom pa se zmanjša s 50 do 75 centimetrov na vsega nekaj centimetrov. Izkazalo se je, da glasnost govorjenja vpliva predvsem na število izdihnjenih delcev (iz zelo glasnih 350 na 230 med zmanjšano jakostjo), vendar ni imela niti približno tako dramatičnega učinka kot uporaba maske. Zanimivo je, da med govorjenjem in kašljanjem naj ne bi bilo velikih razlik, nasprotno pa kihanje lahko požene delce tudi do 10 metrov daleč, še opozarjajo znanstveniki.

Nastal v največjem laboratoriju na svetu

Dotaknili so se tudi izvora virusa in številnih teorij, ki govorijo, da je virus v laboratoriju ustvaril človek. Ob tem omenjajo skupino ameriških raziskovalcev, ki so ugotovili, da sars-cov-2 ni namerno manipuliran virus, nastal v raziskovalnem laboratoriju. Razlik med zaporedjem skoraj 30.000 nukleotidov dolgega genoma virusa sars-cov-2 in znanimi virusi je preveč, da bi jih lahko namenoma vnesel človek, pojasnjujejo in dodajajo, da je sars-cov-2 lahko nastal samo z evolucijo v največjem laboratoriju na planetu, to je v naravi.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije