Slovenci ne spimo dobro
Če so težave dolgotrajnejše, lahko nespečnost poruši naš imunski sistem, povzroči mišično utrujenost ter duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost.
Odpri galerijo
Spanje obnavlja naše telo.
Spanje je eden od štirih temeljev našega zdravja. Je naša osnovna potreba, in če ni ustrezno izpolnjena, smo zdravstveno ogroženi, poudarjajo strokovnjaki ob svetovnem dnevu spanja.
Močno vzbuja skrb, da Slovenci spimo vedno manj, predvsem mladostniki in populacija, starejša od 45 let. Motnje spanja izkuša že vsak tretji Slovenec.
To je dolgoročno izjemno slabo za vsa področja življenja, kajti poleg zdravja namreč ogrožamo svojo delovno učinkovitost, zbranost pri vsakdanjih opravilih, pozornost v odnosih z bližnjimi. Kot poudarja dr. Zvezdana Snoj, dr. med., specialistka psihiatrije in doktorica medicinskih znanosti s področja psihiatrije in psihoonkologije iz Medicinskega centra Barsos, ima spanje veliko moč, obnavlja telo in nam pomaga ohranjati zdravje ter dobro počutje: »Pomanjkanje spanca je razlog, da se v možganih sprosti manj serotonina, hormona sreče. Nenaspan človek želi ta primanjkljaj nadomestiti s sladkorjem ali drugimi nezdravimi snovmi. Prav tako pomanjkanje spanja zaradi vpliva na sproščanje določene snovi dolgoročno vodi v debelost.«
Odrasel človek v povprečju spi približno od šest do osem ur, malčki pa potrebujejo od 12 do 13 ur spanja. Ta količina se v šolskem obdobju zmanjša na od devet do 11 ur, pri mladostnikih pa se že zelo približa trajanju spanja pri odraslem človeku. Prav v najstniških letih, ko je obremenjenost s šolskimi obveznostmi na vrhuncu, je kakovosten nočni počitek ključnega pomena.
»Posledice nespečnosti se kažejo kot zaspanost podnevi, motnja pozornosti in pomnjenja, večja razdražljivost in glavobol. Te težave lahko vplivajo na našo delovno sposobnost in vožnjo motornih vozil. Če so težave dolgotrajnejše, lahko nespečnost poruši tudi naš imunski sistem, povzroči mišično utrujenost ter duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost,« je poudarila dr. Snojeva.
»Po neprespani noči smo primerljivi z nekom, ki je pod vplivom alkohola. Pojavijo se težave z zbranostjo, spominom in višjimi živčnimi funkcijami, upočasnjena je tudi fina motorika.« Kadar se nespečnost pojavi po nekem stresnem dogodku ali bolezni ali jemanju določenih zdravil in mine v treh tednih, ne potrebujemo zdravnika.
Kadar pa je daljša in dolgotrajna, torej se ponavlja najmanj trikrat na teden in traja najmanj tri tedne ter posamezniku povzroča preglavice, je primeren obisk pri zdravniku: »Glede na to, da je nespečnost zelo pogosto simptom oziroma posledica anksioznosti in depresije ali drugih duševnih motenj, je v teh primerih priporočljivo obiskati zdravnika čim prej. Vsa uspavala so namenjena zgolj kratkotrajnemu jemanju, kar pomeni tri tedne. Uspaval ne jemljemo za daljše obdobje.«
Šolarji potrebujejo od devet do enajst ur spanca, najstniki pa se že približajo odraslim.
Močno vzbuja skrb, da Slovenci spimo vedno manj, predvsem mladostniki in populacija, starejša od 45 let. Motnje spanja izkuša že vsak tretji Slovenec.
Manj hormona sreče
To je dolgoročno izjemno slabo za vsa področja življenja, kajti poleg zdravja namreč ogrožamo svojo delovno učinkovitost, zbranost pri vsakdanjih opravilih, pozornost v odnosih z bližnjimi. Kot poudarja dr. Zvezdana Snoj, dr. med., specialistka psihiatrije in doktorica medicinskih znanosti s področja psihiatrije in psihoonkologije iz Medicinskega centra Barsos, ima spanje veliko moč, obnavlja telo in nam pomaga ohranjati zdravje ter dobro počutje: »Pomanjkanje spanca je razlog, da se v možganih sprosti manj serotonina, hormona sreče. Nenaspan človek želi ta primanjkljaj nadomestiti s sladkorjem ali drugimi nezdravimi snovmi. Prav tako pomanjkanje spanja zaradi vpliva na sproščanje določene snovi dolgoročno vodi v debelost.«
Ljudsko zdravilstvo ponuja številne recepte za lahko noč, denimo, pred spanjem nekateri priporočajo napitek iz sirotke, dveh žlic medu in soka ene limone. Čaj iz hmeljevih storžkov prav tako deluje pomirjevalno, mnogi prisegajo na bezgovo čežano ali bezgov sok. Kamilični čaj, osladkan z medom, naj bi pomagal predvsem ženskam in celo razgrajaškim otrokom, podobno pomaga melisa kot čaj ali v obliki kapljic. Priporočljivi so še poprova meta, janež, timijan in koper. Ker maščoba upočasni prebavo, se zvečer izogibamo mastnim zrezkom, raje izberemo pusto piščančje ali puranje meso. Izogibamo se tudi stročnicam, paradižnikom, jajčevcem, bučkam in špinači, ker vsebujejo tiramin, ta pa spodbuja adrenalin.
Odrasel človek v povprečju spi približno od šest do osem ur, malčki pa potrebujejo od 12 do 13 ur spanja. Ta količina se v šolskem obdobju zmanjša na od devet do 11 ur, pri mladostnikih pa se že zelo približa trajanju spanja pri odraslem človeku. Prav v najstniških letih, ko je obremenjenost s šolskimi obveznostmi na vrhuncu, je kakovosten nočni počitek ključnega pomena.
Nenaspanost podobna vinjenosti
»Posledice nespečnosti se kažejo kot zaspanost podnevi, motnja pozornosti in pomnjenja, večja razdražljivost in glavobol. Te težave lahko vplivajo na našo delovno sposobnost in vožnjo motornih vozil. Če so težave dolgotrajnejše, lahko nespečnost poruši tudi naš imunski sistem, povzroči mišično utrujenost ter duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost,« je poudarila dr. Snojeva.
»Pred spanjem si privoščite toplo, sprostilno in dišečo kopel, odmislite skrbi in uživajte. Lahko se odpravite na krajši sprehod, da se umirite, vendar se izogibajte drugim športnim aktivnostim. Omejite pitje kave in alkohola, še posebno zvečer. Pred odhodom v posteljo raje spijte zeliščni napitek in sezite po knjigi,« svetuje dr. Zvezdana Snoj iz Medicinskega centra Barsos.
»Po neprespani noči smo primerljivi z nekom, ki je pod vplivom alkohola. Pojavijo se težave z zbranostjo, spominom in višjimi živčnimi funkcijami, upočasnjena je tudi fina motorika.« Kadar se nespečnost pojavi po nekem stresnem dogodku ali bolezni ali jemanju določenih zdravil in mine v treh tednih, ne potrebujemo zdravnika.
Uspavala so primerna samo za kratkotrajno uporabo.
Kadar pa je daljša in dolgotrajna, torej se ponavlja najmanj trikrat na teden in traja najmanj tri tedne ter posamezniku povzroča preglavice, je primeren obisk pri zdravniku: »Glede na to, da je nespečnost zelo pogosto simptom oziroma posledica anksioznosti in depresije ali drugih duševnih motenj, je v teh primerih priporočljivo obiskati zdravnika čim prej. Vsa uspavala so namenjena zgolj kratkotrajnemu jemanju, kar pomeni tri tedne. Uspaval ne jemljemo za daljše obdobje.«
