SUPERHRANA

Sladki vir zdravja

Objavljeno 20. september 2020 11.17 | Posodobljeno 20. september 2020 11.17 | Piše: U. S.

Fige so koncentrirana superhrana, so polne hranil, ki koristijo organizmu in ga ščitijo pred mnogimi težavami.

Koristijo tudi možganom, saj krepijo koncentracijo in pomnjenje. FOTO: Vladislav Nosick/Getty Images
S figami je tako, da jih obožujemo ali pa jih ne maramo. Tisti prvi zato komaj čakajo čas, ko zorijo in jih v jutranji rosi trgajo z vej ali kupijo na tržnici. V svežih uživamo le poleti, sušene pa lahko jemo tudi pozimi.

image
Tudi suhe so slastne in zdrave, ker so precej sladke, smo pri uživanju zmerni. FOTO: 5second/Getty Images
Stari Grki so jih tako cenili, da so z zakonom prepovedali izvoz najbolj kakovostnih vrst, rimska legenda pa pravi, da je volkulja, ki je hranila Romula in Rema, počivala pod figovim drevesom. Sladki plodovi so bogati z vitamini A, C, K in B in minerali kalijem, magnezijem, cinkom, bakrom in manganom ter železom. Fige torej niso le slastne, ampak tudi zdrave, kar od nekdaj s pridom izkorišča ljudsko zdravilstvo: uživanje teh sadežev zlasti priporoča pri zaprtju, zobobolu, oteklinah, kašlju, vnetju žrela, bradavicah, čirih.

Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da delujejo antioksidativno, protimikrobno, protivnetno, tudi protirakavo, v figah so namreč našli benzaldehid in kumarin. Uspešno nadzorujejo pH telesa, bogate so s flavonoidi in polifenoli, antioksidanti, ki ščitijo organizem pred prezgodnjim staranjem, srčnimi obolenji. Polne so vlaknin, ki koristijo prebavi (preprečujejo zaprtje in tudi drisko) in obenem blažijo lakoto oziroma pripomorejo, da smo dlje siti, zaradi česar se manj prenajedamo ali segamo po nezdravih prigrizkih: s petimi figami na dan poskrbimo za več kot 20 odstotkov priporočene dnevne količine vlaknin.

Vitamini B-kompleksa so pomembni za dobro razpoloženje.

Vsebujejo tudi triptofan, ki spodbuja dober spanec in pomaga, da možgani pravilno izkoristijo glukozo. Listje fige naj bi preprečevalo oziroma blažilo simptome astme, sadeži varujejo tudi vid, pomagali pa naj bi tudi pri erektilni disfunkciji. Ker preprečujejo izgubo kalcija, so krepkejše kosti in tudi srce nam bo hvaležno, saj nižajo slabi holesterol in visok krvni tlak ter varujejo srce pred boleznimi. 100 gramov svežih fig vsebuje približno 17 mg magnezija, enaka količina suhih sadežev pa kar trikrat toliko! Ta mineral ima pomembno vlogo pri zaščiti organizma pred škodljivim stresom in blagodejno vpliva na živčni sistem. Z magnezijem bogata živila je priporočljivo uživati pri napetosti, anksioznosti, depresiji, tudi pri predmenstrualnem sindromu, krčih, tudi v nosečnosti.

Dobro jih je jesti tudi v primeru duševnega napora in učenja, saj možgane preskrbijo z lahko dostopnimi hranili in spodbujajo koncentracijo in pomnjenje. A pozor: ne gre pozabiti, da spadajo fige med sadeže, ki so zelo bogati s sladkorjem, zato smo pri uživanju zmerni. Zlasti to velja za sušene. 




Deli s prijatelji