ONESNAŽEN ZRAK

Slab zrak, slabo zdravje

Onesnaževala škodijo že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji, še posebno izpostavljene so ranljivejše skupine ljudi.
Fotografija: Izpostavljeni so tudi ljudje s pridruženimi boleznimi, kakršna so na primer respiratorna obolenja. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Izpostavljeni so tudi ljudje s pridruženimi boleznimi, kakršna so na primer respiratorna obolenja. FOTO: Getty Images

Onesnažen zrak vsako leto povzroči do sedem milijonov prezgodnjih smrti po svetu, v Evropski uniji do približno 400.000, pri nas, v Sloveniji, pa kar 1700, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je nedavno objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka (ang. Global Air Quality Guidelines).

Sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji. Pri teh smernicah gre za zaščito zdravja prebivalstva, saj priporočajo veliko strožja merila in potrjujejo potrebo po znatnem zmanjšanju onesnaženosti zraka v mestih, pravijo v Focusu, na Inštitutu za zdravje in okolje ter na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, združeni v Partnerstvu za okolje in zdravje.

Zgodnja izpostavljenost onesnaženemu zraku ima lahko vseživljenjske zdravstvene posledice. FOTO: Lightfieldstudios/Getty Images
Zgodnja izpostavljenost onesnaženemu zraku ima lahko vseživljenjske zdravstvene posledice. FOTO: Lightfieldstudios/Getty Images
Poziv SZO gre k odločevalcem na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, da izvedejo korenite ukrepe za zmanjšanje škodljivih izpustov ter s tem naslovijo dve težavi hkrati: onesnaženost zraka in podnebno krizo. Strokovnjaki SZO so glede na dokaze prilagodili skoraj vse ravni ključnih onesnaževal zunanjega zraka. Znižali so ravni za delce PM10 in PM2,5, NO2, SO2 in CO ter opozorili, da je preseganje novih smernic za kakovost zraka povezano z velikim tveganjem za zdravje.
 

Posledice onesnaženega zraka


Po podatkih SZO je onesnažen zrak drugi vodilni vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, takoj za kajenjem tobaka. Nove znanstvene raziskave izpostavljajo predvsem ranljivost otrok, kajti zgodnja izpostavljenost onesnaženemu zraku ima lahko vseživljenjske zdravstvene posledice. Že manjše onesnaženje zraka lahko ogroža naše zdravje, še posebno so izpostavljene ranljivejše skupine, kot so otroci, nosečnice, nedonošenčki, starejši ter ljudje s pridruženimi boleznimi, kakršna so na primer respiratorna obolenja, pravi Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje ter koordinator Partnerstva za okolje in zdravje.



»Za primer, eno takšnih onesnaževal je NO2, ki smo ga letos merili ob prometnicah na več kot 150 lokacijah v Ljubljani. Zanj je SZO v novih smernicah postavila letno mejo 10 µg/m3, kar pomeni, da je že konstantna izpostavljenost relativno nizkim koncentracijam z vidika zdravja problematična. Trenutna zakonska letna meja znaša 40 µg/m3, kar je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika nesprejemljivo. Podobno velja za preostala onesnaževala, kot so delci (PM) in ozon (O3), za katere obstajajo močni dokazi o negativnih zdravstvenih učinkih.«



Zato v Partnerstvu za okolje in zdravje pozivajo slovenske odločevalce, da priporočila jemljejo resno ter jih pomagajo vključiti v nacionalno in evropsko zakonodajo s sprejetim evropskim načrtom Zero Pollution Action Plan. Ključno je, pravijo, da se sprejmejo smiselni ukrepi, kot so spodbujanje konkurenčnosti javnega prevoza, elektrifikacija voznega parka in aktivne mobilnosti, uvedba nizkoemisijskih con itd., ki bodo prispevali k zmanjšanju izpostavljenosti prebivalcev onesnaženemu zraku. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas