POMLAD

Seneni nahod pogosto predhodnik astme

Objavljeno 24. marec 2020 07.01 | Posodobljeno 24. marec 2020 07.01 | Piše: Ema Bubanj

Vse več ljudi z grozo spremlja spomladansko cvetenje, preverjeno pa lahko zanesljivo olajšanje prinese le izogibanje vzročnemu alergenu, ključno je tudi pravočasno uživanje predpisanih zdravil.

Seneni nahod je vsakoletna tegoba vse več ljudi. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Resda je vsa zdravstvena pozornost zdaj usmerjena v spopadanje z novim koronavirusom in preprečevanje okužb, a številni se v tem zgodnjespomladanskem vremenu bojujejo z vsakoletno nadlogo. Seneni nahod ali alergijski rinitis je posledica preobčutljivosti za alergene snovi iz okolja, ki jih človek vdihuje, prizadete so predvsem sluznice zgornjih dihalnih poti, nos, obnosne votline in oči. Pojavlja se lahko samostojno ali pa spremlja druge alergijske bolezni, kot je astma. Skrb vzbujajoče je, da se število obolelih iz leta v leto povečuje.

Alergija je dedna

»Nenehno kihanje, srbež nosu in žrela ter vodeni izcedek iz nosu, tudi kašljanje so tipični simptomi alergijskega nahoda,« pojasnjuje asist. Nissera Bajrović; dr. med, spec., z Univerzitetne klinike Golnik.

V letošnji sezoni so nas s cvetnim prahom že obdarili leska, jelša, topol in jesen, v ospredje pa prihaja breza.

»Ker je sluznica ves čas nekoliko vneta, lahko že najmanjši prehlad povsem zapre obnosne votline in povzroči kronični sinusitis z bolečinami v predelu čela. Odlašanje lajšanja simptomov lahko bolezen poslabša. Pri aktivnem nahodu in vnetju oči preprečimo napredovanje bolezni v astmo, s protialergijskimi zdravili jo vzdržujemo v fazi neaktivnosti, da pacient nima izrazitih simptomov.«

image
Cvetenje se je začelo že januarja.

Ni še povsem jasno, kaj vse vpliva na razvoj alergije, a dejstvo je, poudarja sogovornica, da je alergija dedna: »Podedujemo nagnjenost. Če so starši alergični, bo imel eden od dveh otrok zagotovo eno od bolezni. Na pojavnost alergij imajo vpliv tudi dejavniki okolja, denimo onesnaževanje, kar pomeni, da lahko zunanji dejavnik sproži aktivnost dednega zapisa. Alergijski rinitis (seneni nahod) je pogosto predhodnik astme.«

Zanimivo, otroci so pogosteje alergični na hrano in redkeje na cvetni prah, a temu pravijo, pojasni asist. Bajrovićeva, alergijski marš: »V zgodnjem otroštvu so pogostejše alergije na hrano – težave zaradi preobčutljivosti za beljakovine določene hrane. Kažejo se kot odziv na koži, v prebavilih, v hudih primerih tudi kot anafilaksija. Alergije na hrano v 80 odstotkih izzvenijo dokaj hitro, do četrtega oziroma petega leta. Ob vstopu v šolo težave minejo pri 90 odstotkih otrok. Pozneje se lahko razvijeta astma in seneni nahod. Astma pogosto vztraja do pubertete. Potem se nekoliko potuhne in se znova lahko pojavi v odrasli dobi. Z umikom astme začne naraščati pojavnost alergijskega rinitisa. Seveda se lahko pojavi tudi že prej.«

Krive so trave
»Pelod oziroma cvetni prah so majhna mikroskopska zrna, s katerimi se rastline razmnožujejo,« pojasnjuje doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec., z Univerzitetne klinike Golnik. »Pri nekaterih gre za samoopraševanje, spet pri drugih za pomoč žuželk ali vetra. A za pomladne tegobe ne gre kriviti pisanih cvetlic, temveč predvsem trave, drevesa in plevel. Moške rastline razvijejo ogromno količino cvetnega prahu za razmnoževanje, bližje ko smo, bolj izpostavljeni smo. Čeprav cvetni prah potuje po zraku, se večina odloži v neposredni bližini vira (pelod breze sicer nese tudi 35 metrov daleč). Če imate torej na vrtu moško drevo, ste precej bolj izpostavljeni cvetnemu prahu kot sicer.« Alergeni zunanjega okolja, torej pelodi vetrocvetnih rastlin, so zaradi onesnaženega zraka in vezave na prašne delce dandanes mnogo vplivnejši, zato se v spomladanskih mesecih številni spopadajo z alergijskim rinitisom. »A čeprav je obdobje cvetenja odvisno predvsem od podnebja, se na sončni strani Alp cvetenje začne že januarja. Drevesa cvetijo precej zgodaj, a tudi hitro odcvetijo, medtem ko se cvetenje trav začne konec aprila in traja nekoliko dlje, vse do avgusta. Ključno je izogibanje alergenom, pomaga tudi, da perila ne sušimo zunaj na zraku in da zračimo stanovanje zvečer.« V hujših primerih je potreben obisk zdravnika, predvsem kadar so simptomi tako moteči, da ne moremo več normalno delovati.

Preverjeno lahko zanesljivo olajšanje prinese le izogibanje vzročnemu alergenu, ključno pa je tudi pravočasno uživanje predpisanih zdravil, svetuje sogovornica z Univerzitetne klinike Golnik: »Osnovno je v obliki pršila za nos, ki ima protivnetno delovanje. Zdravilo začne delovati v dveh, treh dneh, maksimalno učinkuje po treh tednih. Uporabljati ga je priporočljivo 14 dni pred sezono cvetenja, tudi če dežuje in je v ozračju manj alergena. Če so težavam pridruženi tudi simptomi zaradi alergijskega vnetja očesne veznice – alergijski rinokonjunktivitis –, je najbolje uporabiti antihistaminik v obliki tablet, pršil za nos in kapljic za oči.«
Prehlad ali seneni nahod?
Prehlad je v tem obdobju znak za preplah, saj se je strahu, da nas je morda doletel novi koronavirus, nemogoče otresti. Kar bo zelo veliko nelagodja morda povzročilo tistim, ki se ob vsakem nastopu pomladi spopadajo s senenim nahodom. A tega gre nujno ločiti od običajnega prehlada. Prehlad je virusna okužba, ki mora izzveneti v nekaj dneh, seneni nahod pa lahko traja več mesecev. Razlika je tudi v izcedku iz nosu: pri prehladu po nekaj dneh postane viskozen, sluzast in rumen, pri senenem nahodu pa je ves čas voden, čist in redek. Pri senenem nahodu telesna temperatura praviloma ni povišana, spremljajo pa ga tudi utrujenost, splošno slabo počutje ter motnje koncentracije in razpoloženja. Simptomi prehlada so enako močno izraženi ne glede na prostor in vremenske razmere, seneni nahod pa se izrazi predvsem na prostem in v lepem vremenu, v zaprtih prostorih in ob deževnih dneh pa se umiri.




Deli s prijatelji