Ščitnica potrebuje ustrezno hrano

Ščitnica je majhna endokrina žleza, ki leži v prednjem delu vratu. Izloča hormona tiroksin in trijodtironin, ki uravnata presnovo v vseh celicah ter delovanje organov in s tem vsega telesa. Že majhno neravnovesje v delovanju lahko povzroči številne težave, pojasnjuje dr. Nataša Bedernjak Bajuk, dr. med., spec. interne medicine, s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana in Medicinskega centra Barsos.

»Če je ščitničnih hormonov premalo, govorimo o hipotirozi, če jih je preveč, pa o hipertirozi,« pojasnjuje. »Prva se kaže z zaspanostjo, utrujenostjo, pozabljivostjo. Bolnike zebe, povečuje se jim telesna teža, nimajo prave energije. Koža je groba, zadebeljena, suha. Lasje so grobi in izpadajo. Srčni utrip je počasnejši. Bolnice in bolniki napor težko prenašajo, čutijo pomanjkanje sape. Imajo težave s prebavo, pogosteje so zaprti, holesterol je povišan. Pri ženskah se lahko pojavijo motnje menstrualnega cikla. Značilne so tudi težave s koncentracijo, neredka je depresija.«


Hipertiroza ali čezmerno delovanje ščitnice se kaže z nemirom, hitrim in močnim bitjem srca, celo aritmijo. »Hujšajo lahko kljub normalnemu ali večjemu apetitu. Pogosteje odvajajo blato. Koža je topla, vlažna, bolj se potijo. Slabo prenašajo vročino. Lasje so tanki in izpadajo. Slabše zmorejo napor. Bolijo jih mišice, čutijo šibkost. So razdražljivi, nespeči, težko se skoncentrirajo. Možne so motnje menstruacije. Lahko se pojavijo težave z vidom, imajo težave pri premagovanju fizičnih in umskih naporov.«
 

Ključna je celostna obravnava

Na ščitnične bolezni vplivajo dednost, okolje, življenjski slog in odziv na stres. »Med vzroki za hipotirozo najpogosteje odkrijemo avtoimunsko bolezen ščitnice, ki jo imenujemo hašimotov tiroiditis,« nadaljuje sogovornica. »Ocenjuje se, da ga ima 18 odstotkov populacije. Pogosteje doleti ženske, obolevnost pa se povečuje s starostjo. Zaradi počasnega napredovanja lahko minejo meseci ali celo leta, preden posameznik opazi kakršne koli simptome.«


Pri hipertirozi pa je najpogosteje v ozadju bazedovka, za katero so značilna protitelesa proti TSH-receptorju, ki ščitnico spodbujajo k večjemu proizvajanju ščitničnih hormonov. »Bolezen nastane hitro in burno in kar petkrat pogosteje prizadene ženske,« pojasnjuje dr. Bedernjak Bajukova. »Vrh obolevnosti je v starosti okrog 40. leta. Drugi pomemben vzrok je avtonomno tkivo v ščitnici, kjer del ščitnice deluje neodvisno od regulacijskih mehanizmov. Bolezen nastopi postopoma in običajno doleti starejše ženske.«

Pri obravnavi je izjemno pomemben celostni pristop, ob upoštevanju družinske anamneze, uživanja drugih zdravil, življenjskega sloga so nepogrešljivi ultrazvok in laboratorijske preiskave. »Narobe bi bilo, če bi kdo zdravil samo na podlagi ultrazvočnega ali laboratorijskega izvida. Pri zdravljenju z zdravili želimo vedno vzpostaviti normalno raven ščitničnih hormonov.« Brez podpore ustrezne prehrane pa nikakor ne gre: eno od zlatih pravil je uporaba jodirane soli, svetuje sogovornica, a opozarja: »Tako pomanjkanje joda kot tudi njegov presežek lahko povzročita bolezen ščitnice. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije potrebuje odrasli 150 mikrogramov joda na dan, nosečnice in doječe matere pa 250 mikrogramov.«


Bolezni ščitnice zahtevajo raznovrstno in zmerno prehrano, prilagoditi pa je treba tudi telesne napore, še polaga na srce zdravnica: »Do vzpostavitve ustrezne ravni ščitničnih hormonov priporočamo počitek, pozneje pa normalno fizično dejavnost. Zaželeno je izogibanje stresu in okužbam.«